Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Pri astronomiji skušamo zaobjeti vsebine od praktičnih opazovanj do poljudnih razlag najnovejših odkritij kozmologije. Izobraževalna srečanja so strukturirana tako, da poleg vodilne teme vedno pregledamo še aktualno dogajanje na področju astronomske znanosti, raziskovanja vesolja ter prihajajoče in minule astronomske pojave. Osrednja tema letošnjih izobraževalnih srečanj bo zgodovina astronomije. Dotaknili se bomo vloge astronomije pri zgodnjem razvoju civilizacije, sledili bomo njeni preobrazbi v znanost in nato skokovitemu razvoju, ki so ga spodbudile vse naprednejše opazovalne tehnike. Še posebej bomo izpostavili pomen mednarodnega sodelovanja in standardizacijo poimenovanj v astronomiji, saj je njen razvoj močno pospešilo prav to, da znanstveniki iz različnih okolij med seboj lahko izmenjujejo opazovalne podatke. Člani skupine imajo na voljo tudi svoj lastni teleskop, ki jim omogoča opazovanje nebesnih teles in pojavov pod mentorjevim strokovnim vodstvom.

V letošnjem študijskem letu se bomo dotaknili širokega nabora tem, ki bodo pokrivale čim širši spekter področij od biologije, kemije, do fizike. Pri obravnavi tem bomo posvetili največ pozornosti temu, kako iskati informacije in kako ovrednotiti resničnost teh informacij na znanstven način. Nekaj primerov: Kako znanost preverja, kaj je res? Vpliv lune na življenje na zemlji? Ima luna res kak vpliv? Delovanje vulkanov. Kvalitetna prehrana. Kaj so primerne diete? Delovanje zdravilnih zelišč. Moderna medicina. Ne smemo se je bati. Program je namenjen spoznavanju znanstveno podprtih in preverjenih vsebin in prepoznavanju »nestrokovnih in nepreverjenih informacij«, zato bomo spodbujali kritično razmišljanje in kritičnost do informacij, ki jih prejemamo. Na začetku študijskega leta izberemo temo, o kateri bomo skupaj naredili raziskavo.

Program je namenjen spoznavanju sodobne bivalne kulture in bivalnih trendov, prepoznavanju lastnih želja in potreb v bivalnem okolju, spoznavanju osnovnih metod za načrtovanje notranje opreme, razvijanju estetskih meril, kritičnosti, analitičnosti in odnosa do bivalne kulturne dediščine. Skozi analizo posameznih primerov se bomo učili, kako opremiti bivalni prostor uporabno, estetsko in okolju prijazno. Iskali bomo odgovore na vprašanje, ali vemo, kaj hočemo in kaj potrebujemo v prostoru? Spoznavali bomo bivalno kulturo skozi zgodovino: stari vek, antika, srednji vek, oživitev v renesansi in naslednjih obdobjih, viktorijanska doba v Veliki Britaniji, prelom stoletja, art nouveau, modernizem – art deco. Preučevali bomo opremljanje s stilnim pohištvom, japonsko hišo, bivalno kulturo po 2. sv. vojni itd.  Še posebej nas bo zanimala kompozicija v prostoru ter občutljivost za prostor in zaznavanje. Obiskali bomo zanimive razstave, pohištveni sejem na Gospodarskem razstavišču in druge tematske dogodke v povezavi z vsebino programa.

Udeleženci izobraževalnih programov za geografijo se seznanjajo z geografijo kot znanostjo, njenim predmetom raziskovanja in metodološkimi okviri. Spoznavajo osnovne zakonitosti posamezne pokrajinske prvine na planetu in njihovega medsebojnega součinkovanja. Programi zajemajo poglavja iz obče geografije kot tudi namembno spoznavanje fizične (naravne) in družbene  geografije Slovenije, Evrope in sveta.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

V programu se seznanjamo s kitajsko zgodovino, kitajsko družbo in njeno kulturo, tradicionalni in sodobni način življenja Kitajcev. Spoznavamo kitajske prestolnice nekoč in danes, naravne in kulturne znamenitosti, slavne ženske like na Kitajskem, kitajsko arhitekturo, značilnosti kitajske kuhinje, skrb za zdravje in dobro počutje po kitajskih ljudskih nasvetih in tradicionalni kitajski medicini, kitajsko ljudsko umetnost, klasično in moderno literaturo, kitajske reke in pregovore, kaligrafijo in slikarstvo. Program prepletamo z ogledi delavnic in razstav na Konfucijevem inštitutu v Ljubljani, z ogledi in analizo kitajskih filmov, dokumentarnih filmov o Kitajski in obisk kitajskih likovnih razstav, kitajskih restavracij ipd.

Namen programa je z branjem in skupinsko analizo prebranega spoznati različna literarna dela, literarne vrste oz. zvrsti, avtorje in obdobja, jih med seboj primerjati in posredno odpirati nova polja za diskusijo, ustvarjati možnosti vživljanja v posameznikovo usodo prek literarnega junaka ter odstirati duh časa. Obravnavali bomo literarna dela slovenske in svetovne književnosti (npr. Mojca Kumerdej: Kronosova žetev, nekateri nobelovci). Podrobnejša obravnava bo zajemala predstavitev avtorja in obdobja, vsebine dela, umeščanje v širši časovni okvir in družbeni kontekst, literarno teoretsko obravnavo – zgradba, osebe, teme, motivi, primerjavo z drugimi deli, prebiranje odlomkov … Seznanjali se bomo tudi s kulturnimi dogodki in aktualnimi temami v književnosti.

V programu bomo obravnavali Ljubljano, njena naselja in okolico ter bližnji in bolj oddaljen svet okoli nas. Obravnavane vsebine bomo analizirali na podlagi dostopnih statističnih, arhivskih in drugih uporabnih podatkov. Posebno pozornost bomo namenili tako imenovanim genetskim (DNK) študijam o izvoru prebivalstva Slovenije ter razložili postopke tovrstnih analiz in njihove zanimive ugotovitve. Analizirali bomo raznolike oblike sobivanja različnih dejavnosti v mestu. Spremljali bomo aktualne dogodke ter si odgovarjali na vprašanja, kakšno mesto si želimo, kaj nas v mestu moti in kaj pogrešamo. Poleg same Ljubljane in njene okolice se bomo ukvarjali s primerjavami med Ljubljano in podobnimi mesti v Evropi, ki jih bomo popestrili s potopisnimi slikovnimi gradivi. Temeljni cilj primerjav je zavedanje pomena Ljubljane za nas, širšo okolico in kot potencialno regionalno središče tudi za sosednje pokrajine.

Udeleženci pridobivajo in razvijajo v programu znanje in spretnosti za boljše razumevanje sebe in drugih, izboljšanje komunikacijskih spretnosti, razvijanje ustreznih načinov razreševanja konfliktov v odnosih. Udeleženci programa razvijajo prepoznavanje in razumevanje svojih čustev in čustev drugih, kar jim pomaga obvladovati različne situacije v medosebnih odnosih. Program temelji na metodi transakcijske analize po Ericu Bernu in zajema naslednje vsebine: Komunikacija, komunikacijsko polje, transakcije, sporočila. Čustva in čustvena inteligenca. Ego stanja. TA-pozicije. Referenčni okvir. Življenjski scenarij. Osnove razvojne psihologije. Osnove socialne psihologije. Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Osnove etike, etika v medosebnih odnosih.

Program nosi naslov Moji starši so stari, a gre za starost naših staršev in nas samih. Starost, mlajša ali starejša, je pod udarom stereotipov. Vse generacije se moramo spreminjati, a še najbolj starejši, da ne bi ovirali svojega razvoja in razvoja drugih. Program je namenjen obravnavi individualnih in družbenih vprašanj v povezavi s poznejšimi leti življenja. Ali sploh vemo, kdaj je nekdo star? Je to takrat, ko je nad starostnim poprečjem v državi, ali takrat, ko ga obdajajo predvsem mladi ljudje? Posebej se bomo posvetili izbranim vsebinam iz transakcijske analize, kot so: življenjski scenarij, obrambni mehanizmi, čustva itd. Namen programa je spoznavati svoje obnašanje (in drugih), razumeti njegove korenine ter obvladovati sporazumevanje in čustva.

Na teoretični in praktični ravni bomo spoznavali značilnosti in prednosti naravnega vrtnarjenja, načine in metode naravnega vrtnarjenja. V teoriji in praksi se bomo učili, kako pripraviti gredice, spoznavali pomen tal in talnih organizmov za uspešno naravno vrtnarjenje, gnojenje v naravnem vrtu, pridelavo vrtnin in zelišč. Poglobili se bomo v pridelavo lastnih sadik, varstvo rastlin, spoznavanje škodljivcev in preprečevanje bolezni rastlin ter pridelavi lastnih semen. Namen programa je, da se usposobimo za samostojno praktično delo v vrtu.

Diskusija o tekočih dnevnih temah. Pisanje novinarskih člankov. Analiza napisanih člankov, objavljanje prispevkov v medijih, predvsem v naši redni rubriki v reviji Vzajemnost. Poleg pisanja novinarskih člankov se učimo tudi fotografiranja. Udeleženci programa spoznavajo izrazno vrednost fotografije, ki poudari sporočilnost članka. Spoznavanje različnih novinarskih zvrsti. Študijski obiski uredništev. V skupini se hkrati posvečamo tudi analizi aktualnih dogajanj doma in po svetu. Zaželeno je, da imajo udeleženci programa osnovno poznavanje dela z računalnikom (zlasti program Word), da imajo internet oz. uporabljajo elektronsko pošto ter poznajo osnove fotografiranja.

Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

V programu preučujemo programe osrednjih ljubljanskih gledališč in oblikujemo seznam predstav, ki si jih skupaj ogledamo (približno eno predstavo na mesec). Na izobraževalnih srečanjih izmenjamo vtise in opažanja, obravnavamo in analiziramo posamezne elemente gledališkega dela, nekatere med njimi bolj podrobno. Program oblikujemo sproti glede na aktualne gledališke predstave v našem prostoru. Nadgrajujemo in poglabljamo teme iz preteklega študijskega leta: sporočilnost uprizoritve, psihološka analiza dramskih likov (karakter, motivacija ipd.), povezave med literaturo, predlogo, literarnim besedilom in uprizoritvijo, podrobna analiza avdiovizualnih elementov uprizoritev, kako brati likovno sporočilnost gledališke predstave in druge vsebine glede na želje udeležencev programa in aktualnost v našem okolju.

V družbi se vse bolj širi ozaveščenost in interes starejših za ohranjanje zdravja, ne zgolj fizičnega, marveč tudi za krepitev in razvijanje mentalnih oziroma kognitivnih spretnosti in sposobnosti. Program obsega razvijanje in urjenje pozornosti in koncentracije, urjenje spomina skozi različne mnemotehnike, razvijanje verbalnih in numeričnih sposobnosti, predelovanje informacij s poudarkom na logičnem sklepanju. Tovrstne vaje spodbujajo levo in desno polovico možganov. Delo v skupini poteka sproščeno in deluje motivacijsko.

V programu se posvečamo osnovam risanja do slikanja v različnih tehnikah in motivih. Spoznavanje likovne teorije prepletamo s spoznavanjem različnih likovnih stilov in likovnega jezika. Člani skupine imajo zelo različno predznanje in različne aspiracije, zato program temelji na skupnih vsebinah, poudarek pa je na individualnem delu s posameznikom in razvijanju njegove individualnosti v likovnem izražanju. Člani skupine pod mentorskim vodstvom izbirajo poljubno motiviko kot tudi likovne tehnike. Mentor jim pri tem svetuje, jih vodi v likovnem ustvarjanju in skozi analizo njihovega likovnega procesa spodbuja razvoj umetniškega likovnega izraza posameznika.  Delo v skupini je tako preplet učenja drug od drugega, učenja novih slikarskih tehnik in izpopolnjevanja tehnik, ki smo jih že obravnavali v preteklih letih. Delo v predavalnici povezujemo s študijskimi obiski aktualnih likovnih razstav.

Različni programi in termini, različni mentorji.

V programu spoznavamo posamezna področja etnologije: duhovna, materialna, družbena kultura. Spoznavanje etnologije obogatijo vidnejši gostujoči strokovnjaki etnologi (dr. Mojca Ravnik, dr. Gorazd Makarovič, dr. Nena Židov, mag. Ralf Čeplak in drugi). Izobraževalna srečanja v predavalnici prepletamo z etnološkimi ekskurzijami. V tem študijskem letu bomo obiskali   Primorsko, Notranjsko, Prekmurje, Gorenjsko in Hrvaško. Ogledali pa si bomo tudi občasne razstave muzejev in galerij v Ljubljani (Slovenski etnografski muzej, Narodni muzej Slovenije, Narodna galerija, Muzeji in galerije mesta Ljubljana, Mednarodni grafični likovni center itd.).

V programu bomo spoznavali slovenske umetnice, ki so izstopale v okolju in času, v katerem so ustvarjale. S svojim neugnanim duhom so zaznamovale svoj čas in nas navdihujejo še danes. Seznanili se bomo z okoliščinami, v katerih so odraščale in nato ustvarjale ter se na zanimiv način srečali z njihovim navdihujočim delom. Letošnji program bomo posvetili predvsem Almi Karlin (1889-1950) in Ivani Kobilca (1861-1926). Alma Karlin šele v zadnjem času dobiva prepoznavo kot si jo tudi zasluži. Svet je prepotovala čisto sama v času, ko je bilo to še nekaj izjemnega, ob tem pa ves čas pisala potopise, članke in pisma ter upala na pisateljsko slavo. Ivana Kobilca je premogla odlično slikarsko izobrazbo in že ob koncu njenega študija so bila njena dela razstavljena v Ljubljani, kasneje je njena dela sprejel in razstavil tudi pariški Salon. Kot umetnica je bila kar dolgo časa neupravičeno spregledana v slovenski umetnosti. Obiskali bomo Pokrajinski muzej Celje s stalno razstavo o Almi Karlin, v Narodni galeriji v Ljubljani pa si bomo ogledali pregledno razstavo Ivane Kobilce.

Namen programa je z raziskovalnim projektnim delom pridobiti interdisciplinarno znanje o kulturni dediščini našega mesta, razvijati umetnostnozgodovinsko opazovanje, analiziranje, primerjanje, sintetiziranje in vrednotenje ter slediti dnevnim dogajanjem na področju umetnosti in kulture. Program vsako leto posvetimo izbranim ustvarjalcem. To študijsko leto bomo spoznavali in preučevali ustvarjalni opus arhitekta Jožeta Plečnika in slikarke Mare Kraljeve. Poglobili se bomo tudi v likovno ustvarjanje v obdobju starokrščanske umetnosti. Študenti bodo skozi spoznavanje umetnin ugotavljali, kako se je likovno ustvarjanje razvijalo in napredovalo skozi obdobja. Izobraževalno delo v predavalnici se prepleta z raziskovanjem in ogledi na terenu.

Namen programa je spoznati pretekla in sodobna verstva in religije, obstoječe vire za posamezne religije, pomembne snovalce posamične religije, poglede na stvarjenje sveta. Poglobili se bomo v verske vsebine in prakse (obredi in rituali), ikonografijo in pogled na onostranstvo. V tem študijskem letu se bomo posvetili nastanku in razvoju islama ter spoznavali nadaljnji razvoj krščanstva. Poleg tega bomo obravnavali še postopen razvoj budizma in hinduizma, kot tudi manj poznane tradicije in religije, kot so bahaizem, voodo, ateizme itd.

Sprehajamo se po našem mestu, pogosto z zastrtimi očmi. Morda ne zaznamo ulic, trgov, stavb, mestnih prostorov in morda ne vemo, kako brati njihovo lepoto. Morda o trgih, ulicah, stavbah, mostovih nimamo dovolj znanja, da bi njihovo zanimivo in hkrati tudi svojo zgodbo lahko povedali sebi in drugim. V programu bomo preučevali različne arhitekturne in urbanistični primere našega mesta, se učili gledati, doživljati, brati in tudi fotografirati mestne prostore z različnih perspektiv. Razčlenjevali bomo različne arhitekturne in urbanistične primere našega mesta in njegovega razvoja skozi zgodovino. Poglobili se bomo v razumevanje prostorskih zagat in rešitev v našem mestu. V programu razvijamo zmožnost refleksije osebnih izkušenj doživljanja trgov, ulic, stavb in drugih elementov grajenega mestnega prostora.

Letošnje študijsko leto posvečamo baročni umetnosti na Slovenskem in v širšem evropskem kontekstu. Vsebine: sakralni prostori (baročna cerkvena arhitektura, altaristika, slike in druga oprema, romanja kot sestavina baroka), profani prostori (palače, dvorci, vrtne zasnove, mestne hiše), plemiči kot umetnostni meceni (npr. Ignacij Marija grof Attems), Marijanska in svetniška ikonografija. Namen programa je razvijati pozitiven odnos do slovenske umetnostno-zgodovinske dediščine. Izobraževanje v predavalnici bomo povezali z ogledi zbirk v Narodni galeriji, študijskimi sprehodi po baročni Ljubljani in ekskurzijo v Radmirje in Gornji Grad.

Pisali bomo zgodbe in jih predstavljali skozi fokus različnih pripovedovalcev. Raziskovali bomo različne identitete in kaj jih žene; odkrivali, kako iz njih ustvarjati literarne like. Poglabljali bomo so-čutenje, da bodo liki na papirju polno zaživeli. Brusili bomo dialog in spoznavali, kako pripovedovati zgodbo. Zabavali se bomo z ustvarjalnimi vajami, ki bodo krepile besedni korpus, upogibale domišljijo in podpirale našo individualnost. Delavnice ustvarjalnega pisanja bodo predvsem igralnice, prostor svobodnega eksperimentiranja, zabavnih vaj, raziskovanja in pogovora. Potrebo po ustvarjalnem pisnem samoizražanju bomo nadgradili še z učenjem čiščenja besedil, brez katerega ni prave umetniške besede.

Zaradi pravnega neznanja in nepoznavanja pristojnosti ustreznih institucij smo državljani pogosto prikrajšani za pravice, ki nam pripadajo. Pomanjkanje znanja in informacij nam onemogoča, da bi delovali kot aktivni in odgovorni državljani, ki znajo in zmorejo uresničevati svoje pravice in skrbijo za izpolnjevanje svojih dolžnosti. V programu bomo spoznavali ustanove, namenjene pravnemu varstvu državljanov, njihove pristojnosti ter tudi različne vloge in obrazce za uveljavljanje pravic. Spoznali bomo tudi druge institucije, pomembne za naše vsakodnevno delovanje.  Teme: Varstvo osebnih podatkov. Gradbena zakonodaja. E-uprava. Uveljavljanje pravic na sodiščih. Socialne pravice starejših in njihova pravna zaščita. Del programa bo potekal v skladu z izraženimi interesi udeležencev programa.

V programu bomo obravnavali Bližnji vzhod v obdobju Mohameda in vzpona islama. Islam bo letos osrednja tema programa, saj bomo spremljali njegov političen vzpon, kot tudi njegove učinke na kulturo in znanost. Iskali bomo vzroke za njegove uspehe in za razcepe (šiiti in suniti) ter spoznavali korenine današnjega Bližnjega vzhoda. Obravnavali pa bomo tudi Bizanc, ki je v tem času preživljal zelo burne in zanimive čase.