Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, lahko sedemo na kolo, gremo na potovanje in povsod postavljamo  vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše.« Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, gremo k zdravniku v tujem kraju, si dopisujemo, delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Program je namenjen spoznavanju razvoja pisave, družbenih razmerij, nastajanju knjige in spoznavanju pisav kot tudi praktičnemu učenju lepopisja. Teoretični del programa nas uvede v zgodovino pisave; spoznavali bomo, kako se je pisava razvijala, kakšna so bila družbena razmerja, ki se kažejo v starih kaligrafskih zapisih, kako je nastajala današnja oblika knjige. V praksi se bomo učili rimske kapitale in minuskule, prelepe karolinške pisave, tudi gotice in še nekaterih drugih pisav. Ob zvokih gregorijanskih spevov bomo počasi, natančno in umirjeno vlekli črke ali s čopičem risali iluminacije črk. Spoznali bomo zlatenje, se seznanili z nekaterimi vrstami papirja, razvijali bomo likovnost in željo po odkrivanju nekdanjih pisav v sodobnih zapisih: pisali bomo voščilnice, vabila, jedilne liste, koledarje …

Ugankarstvo mnogi dojemajo kot prostočasno dejavnost, kot dejavnost, ki ni 'resna' izobraževalna dejavnost. Vendar tako menijo le tisti, ki ugankarstva ne poznajo od blizu. Ugankarstvo se namreč vrašča v lokalno, nacionalno ali svetovno kulturo. Nekatere uganke so obče in v nekaterih igrah, kot je denimo japonski sudoku, ni kulturnih pregrad. Številke in igre so do neke mere v vseh kulturah in jezikih enake. V sestavljanju ugank in drugih miselnih iger razvijamo kognitivne sposobnosti, zmožnost načrtovanja, kombinatorike in odločanja; tiste miselne procese torej, ki so prenosljivi na vsa področja življenja.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

V programu se seznanjamo s kitajsko zgodovino, kitajsko družbo in njeno kulturo, tradicionalnim in sodobnim načinom življenja Kitajcev. Spoznavamo kitajske prestolnice nekoč in danes, naravne in kulturne znamenitosti, slavne ženske like na Kitajskem, kitajsko arhitekturo, značilnosti kitajske kuhinje, skrb za zdravje in dobro počutje po kitajskih ljudskih nasvetih in tradicionalni kitajski medicini, kitajsko ljudsko umetnost, klasično in moderno literaturo, kitajske reke in pregovore, kaligrafijo in slikarstvo. Program prepletamo z ogledi delavnic in razstav na Konfucijevem inštitutu v Ljubljani, z ogledi in analizo kitajskih filmov, dokumentarnih filmov o Kitajski in obisk kitajskih likovnih razstav, kitajskih restavracij ipd.

Namen programa je z branjem in skupinsko analizo prebranega spoznati različna literarna dela, literarne vrste oz. zvrsti, avtorje in obdobja, jih med seboj primerjati in posredno odpirati nova polja za diskusijo, ustvarjati možnosti vživljanja v posameznikovo usodo prek literarnega junaka ter odstirati duh časa. Obravnavali bomo literarna dela slovenske in svetovne književnosti. Podrobnejša obravnava bo zajemala predstavitev avtorja in obdobja, vsebine dela, umeščanje v širši časovni okvir in družbeni kontekst, literarno teoretsko obravnavo – zgradba, osebe, teme, motivi, primerjavo z drugimi deli, prebiranje odlomkov … Seznanjali se bomo tudi s kulturnimi dogodki in aktualnimi temami v književnosti.

Našo prestolnico so skozi zgodovino zaznamovali številni prebivalci, ki so v mestu pustili svoj pečat. Na izobraževalnih srečanjih bomo spoznavali njihovo življenje in delo ter tako skušali obuditi spomin na njihov prispevek k razvoju mesta. Program ni posvečen zgolj najbolj znanim Ljubljančanom, marveč tudi tistim bolj pozabljenim oziroma tistim, ki jih ne poznamo tako dobro, pa zato niso nič manj pomembni za razvoj našega mesta. V tem študijskem letu bomo spoznavali Ljubljano v 19. in 20. stoletju. Vedno bolj številni časopisi in revije so za seboj pustili številne zgodbe o Ljubljani in Ljubljančanih, ki bi jih mnogi vpleteni najraje pozabili. Mesto, ki je bilo pred 200 leti še bolj podobno srednjeveškemu kot modernemu, se je začelo hitro spreminjati. Iz belega je postalo sivo, vedno bolj megleno in vedno manj smrdljivo. Gradnja kanalizacije, elektrifikacija in burno politično zmerjanje so le nekatere od tem, s katerimi se bomo ukvarjali letos.

Udeleženci pridobivajo in razvijajo v programu znanje in spretnosti za boljše razumevanje sebe in drugih, izboljšanje komunikacijskih spretnosti, razvijanje ustreznih načinov razreševanja konfliktov v odnosih. Udeleženci programa razvijajo prepoznavanje in razumevanje svojih čustev in čustev drugih, kar jim pomaga obvladovati različne situacije v medosebnih odnosih. Program temelji na metodi transakcijske analize po Ericu Bernu in zajema naslednje vsebine: Komunikacija, komunikacijsko polje, transakcije, sporočila. Čustva in čustvena inteligenca. Ego stanja. TA-pozicije. Referenčni okvir. Življenjski scenarij. Osnove razvojne psihologije. Osnove socialne psihologije. Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Osnove etike, etika v medosebnih odnosih.

Program nosi naslov Moji starši so stari, a gre za starost naših staršev in nas samih. Starost, mlajša ali starejša, je pod udarom stereotipov. Vse generacije se moramo spreminjati, a še najbolj starejši, da ne bi ovirali svojega razvoja in razvoja drugih. Program je namenjen obravnavi individualnih in družbenih vprašanj v povezavi s poznejšimi leti življenja. Ali sploh vemo, kdaj je nekdo star? Je to takrat, ko je nad starostnim poprečjem v državi, ali takrat, ko ga obdajajo predvsem mladi ljudje? Posebej se bomo posvetili izbranim vsebinam iz transakcijske analize, kot so: življenjski scenarij, obrambni mehanizmi, čustva itd. Namen programa je spoznavati svoje obnašanje (in drugih), razumeti njegove korenine ter obvladovati sporazumevanje in čustva.

Spoznavali bomo značilnosti in prednosti naravnega vrtnarjenja ter načine in metode naravnega vrtnarjenja. Poglobili se bomo v pridelavo in vzgojo vrtnin, grmovnic, drevnin, jagodičja, zelišč, cvetlic itd. Spoznavali bomo varstvo rastlin, plevele, škodljivce in bolezni rastlin. Naučili se bomo pridelati svoja semena. Namen programa je, da se usposobimo za samostojno praktično delo v vrtu.

Program je namenjen spoznavanju sodobne bivalne kulture in bivalnih trendov, prepoznavanju lastnih želja in potreb v bivalnem okolju, spoznavanju osnovnih metod za načrtovanje notranje opreme, razvijanju estetskih meril, kritičnosti, analitičnosti in odnosa do bivalne kulturne dediščine. Skozi analizo posameznih primerov se bomo učili, kako opremiti bivalni prostor uporabno, estetsko in okolju prijazno. Iskali bomo odgovore na vprašanje, ali vemo, kaj hočemo in kaj potrebujemo v prostoru. Posvetili se bomo tudi problemom bivanja starejših v neprilagojeni arhitekturi in spoznavali možne prilagoditve domačega okolja za udobno staranje, pregled kritičnih mest in predlogi rešitev: vhodni del, hodniki, kuhinja, kopalnica in drugo.

Program seznanja študente z možnostmi povezovanja književnosti in kreativnega pisanja. Poleg literarno-zgodovinskih osnov pridobijo študenti potrebno znanje s področja kreativnega pisanja, ki jim je v pomoč pri lastnem literarnem ustvarjanju. Izbor vsebin povzema osrednja literarna obdobja od druge polovice 20. stoletja do danes ter njihove glavne filozofske in socialno-zgodovinske temelje. S primeri iz izbranih literarnih besedil se študenti seznanjajo s pripovednimi tehnikami. Analiza besedil pripomore k razmisleku o različnih načinih ubeseditve, ki jih preizkusijo v lastnih pisnih izdelkih.

Računalniki in pametne naprave niso zgolj domena mlajših generacij, tehnologija pripada vsem. Številni študenti Univerze za tretje življenjsko obdobje vešče uporabljajo obstoječe tehnologije in se z veseljem učijo uporabe novih. Nekateri med njimi so začeli z učenjem računalništva kot popolni začetniki, spet drugi želijo nadgraditi svoje znanje s spoznavanjem vse bolj naprednih tehnologij. V zadnjih letih ugotavljamo, da se potrebe naših študentov spreminjajo, zato smo pripravili raznoliko paleto vsebin: od prvih korakov na računalniku, utrjevanja programov kot so Word in sorodni programi, dela z elektronsko pošto in internetom do naprednejših programov za osebni računalnik kot je obdelovanje fotografij, uporaba socialnih omrežij ter naprednejša uporaba pametnih telefonov in tablic.

V družbi se vse bolj širi ozaveščenost in interes starejših za ohranjanje zdravja, ne zgolj fizičnega, marveč tudi za krepitev in razvijanje mentalnih oziroma kognitivnih spretnosti in sposobnosti. Program obsega razvijanje in urjenje pozornosti in koncentracije, urjenje spomina skozi različne mnemotehnike, razvijanje verbalnih in numeričnih sposobnosti, predelovanje informacij s poudarkom na logičnem sklepanju. Tovrstne vaje spodbujajo levo in desno polovico možganov. Delo v skupini poteka sproščeno in deluje motivacijsko.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

V programu poglabljamo poznavanje in razumevanje klasične glasbe, spoznavamo razvoj glasbenih oblik in zvrsti ter značilnosti posameznih glasbenih obdobij in skladateljskih opusov, razvijamo zmožnosti analitičnega poslušanja glasbe, predvsem pa doživljamo veselje in izpolnitev (čutno, čustveno, kognitivno, duhovno) ob poslušanju mojstrovin klasične glasbe. V letošnjem študijskem letu bomo nadaljevali s pregledom razvoja glasbene umetnosti  med leti 1750-1830. Spoznavali bomo uglasbitve značilnih besedil in vsebin skozi stoletja: npr. pomlad, nacionalna zavest … Poglobili se bomo v pregled razvoja glasbil in z njimi povezanega repertoarja. Pridobili bomo podrobnejši vpogled v posamezna značilna glasbena dela kasnejših obdobij (izbrana opera, oratorij, balet, simfonija, koncert, komorni ciklus …).

Sprehajamo se po našem mestu, pogosto z zastrtimi očmi. Morda ne zaznamo ulic, trgov, stavb, mestnih prostorov in morda ne vemo, kako brati njihovo lepoto. Morda o trgih, ulicah, stavbah, mostovih nimamo dovolj znanja, da bi njihovo zanimivo in hkrati tudi svojo zgodbo lahko povedali sebi in drugim. V programu bomo preučevali različne arhitekturne in urbanistični primere našega mesta, se učili gledati, doživljati, brati in tudi fotografirati mestne prostore z različnih perspektiv. Razčlenjevali bomo različne arhitekturne in urbanistične primere našega mesta in njegovega razvoja skozi zgodovino. Poglobili se bomo v razumevanje prostorskih zagat in rešitev v našem mestu. V programu razvijamo zmožnost refleksije osebnih izkušenj doživljanja trgov, ulic, stavb in drugih elementov grajenega mestnega prostora.

V številnih programih spoznavamo zgodovino umetnosti skozi različna časovna obdobja, od prazgodovine do sodobnega časa, pregled umetnostnih zvrsti in stilnih obdobij, slovensko umetnostno dediščino, ikonografijo, simboliko v likovni umetnosti itd. Možen je vpis v različne programe na različnih lokacijah in v različnih terminih.  

V programu bomo spoznavali, kako lahko vsak, še tako majhen košček zemlje postane vrt, ki nas navdušuje z estetsko in bogati s praktično vrednostjo. Poglobili se bomo v zasnovo in oblikovanje vrta in se učili, kako pri tem upoštevati tradicijo, prostorske danosti in obenem ustvariti vrt, ki bo izražal nas. Seznanili se bomo z osnovnimi prijemi v oblikovanju vrta: točka - linija - ploskev - volumen, oblika - velikost - tekstura - barva - svetloba,  organsko in geometrijsko načelo, ekologija - trajnost - naravni sistemi, identiteta - gradivo - struktura - vzorec.  Prepoznavali bomo značilnosti odprtega prostora in pomen lokalne identitete pri posegih v prostor. Na praktičnih primerih se bomo poglobili v spoznavanje osnovnih zasaditvenih vzorcev in načinov uporabe rastlinskega gradiva (drevesa, grmovnice, trajnice, okrasne trave, zelišča, dišavnice …).

Vsebine v programu nam bodo približale zgodovino kultur in civilizacij Bližnjega vzhoda, torej območja na azijski strani Sredozemlja tja do Irana. Spoznavali bomo ekonomsko problematiko, spremljali zgodovino ljudstev in narodov in njihov način življenja. V tem študijskem letu bomo obravnavali Turški in Perzijski imperij ter njuno vladanje Bližnjemu vzhodu. Problemi v obeh imperijih so v 17. stoletju začeli spodkopavati njuno moč. Težavam znotraj imperijev se v naslednjem stoletju pridruži tudi vedno bolj opazno zaostajanje za Evropo. Zato se ob vstopu v 19. stoletje za Turški imperij uveljavi ime 'bolnik ob Bosporju'. Vzpon nacionalizma je začel spreminjati identiteto tamkajšnjih ljudi in ustvarjati nove razcepe in krize. Sledi usodna 1. svetovna vojna, katere posledice so na Bližnjem vzhodu vidne še danes. Razpad imperijev in nastanek novih držav po 2. svetovni vojni so začrtali Bližnji vzhod, kot ga poznamo dandanes. Sledi hladna vojna, ustanovitev Izraela in nedavno nova serija vojn na Bližnjem vzhodu ter vzpon islamskega fundamentalizma.