Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Program je namenjen spoznavanju razvoja pisave, družbenih razmerij, nastajanju knjige in spoznavanju pisav kot tudi praktičnemu učenju lepopisja. Teoretični del programa nas uvede v zgodovino pisave; spoznavali bomo, kako se je pisava razvijala, kakšna so bila družbena razmerja, ki se kažejo v starih kaligrafskih zapisih, kako je nastajala današnja oblika knjige. V praksi se bomo učili rimske kapitale in minuskule, prelepe karolinške pisave, tudi gotice in še nekaterih drugih pisav. Ob zvokih gregorijanskih spevov bomo počasi, natančno in umirjeno vlekli črke ali s čopičem risali iluminacije črk. Spoznali bomo zlatenje, se seznanili z nekaterimi vrstami papirja, razvijali bomo likovnost in željo po odkrivanju nekdanjih pisav v sodobnih zapisih: pisali bomo voščilnice, vabila, jedilne liste, koledarje … Ogledali si bomo tudi rokopise v Cistercijanskem samostanu Stična.

Ugankarstvo mnogi dojemajo kot prostočasno dejavnost, kot dejavnost, ki ni 'resna' izobraževalna dejavnost. Vendar tako menijo le tisti, ki ugankarstva ne poznajo od blizu. Ugankarstvo se namreč vrašča v lokalno, nacionalno ali svetovno kulturo. Nekatere uganke so obče in v nekaterih igrah, kot je denimo japonski sudoku, ni kulturnih pregrad. Številke in igre so do neke mere v vseh kulturah in jezikih enake. V sestavljanju ugank in drugih miselnih iger razvijamo kognitivne sposobnosti, zmožnost načrtovanja, kombinatorike in odločanja; tiste miselne procese torej, ki so prenosljivi na vsa področja življenja.

V programu spoznavamo bogato in pestro etnološko dediščino slovenskih pokrajin, seznanjamo se z etnološkimi temami, raziskavami in etnologi, ki so se in se ukvarjajo z načinom življenja Slovencev ter razvijamo  pozitiven odnos do slovenske ljudske dediščine in ljudskega izročila. Namen programa je seznaniti udeležence o pomembnosti slovenske etnološke kulturne dediščine. Strokovna predavanja v predavalnici se prepletajo s terenskim delom kot najbolj uveljavljeno etnološko metodo, študijskimi obiski po Sloveniji in zamejstvu ter z raziskovalnim učenjem.

Študenti pridobijo v programih geografije poglobljen in celosten vpogled v geografske procese, ki oblikujejo naravo in družbo. Svoje znanje bodo razširili in med seboj smiselno prepletli in povezali, s čimer bodo pridobili celovitejše vedenje o geografiji in vsem, kar nas obdaja. Glavni cilj programa je vdahniti geografiji dušo in jo narediti zanimivo, privlačno in predvsem uporabno v vsakdanjem življenju.  V programih geografije študenti sistematično spoznavajo geografijo slovenskih pokrajin in krajev, tudi v zamejstvu ter geografijo tujih dežel - z namenom, da se usposobijo za geografsko opazovanje in raziskovanje ter geografskih primerjave.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Namen programa je vzbuditi veselje do oblikovanja in izdelave keramike, razvijati samostojno ustvarjanje in preizkušanje novih oblik, razviti občutljivost za barve in oblike. Predmeti iz gline tako zaživijo v svojih raznolikih razsežnostih. V uvodnem delu programa se bomo posvetili osnovnim lastnostim gline in tehnikam oblikovanja ter izdelovanju uporabne keramike enostavnih oblik, v nadaljevanju sledijo večje forme.  V tem študijskem letu bomo ustvarjali uporabne keramične izdelke:  ptičje hišice,  česnik, čebulnik,  novoletne dekoracije, cvetlični lonec, čajnik, skodelice, pekače, keramične torte, stojala za torto, nakit.

Izobraževanje na nadaljevalnih stopnjah.

Študenti spoznavajo izvor Rimljanov in njihovega jezika, seznanijo se s kratko rimsko zgodovino, naučijo se izgovarjati latinske besede in brati latinska besedila ter spoznavajo osnovne slovnične strukture. Odkrijejo nove latinske napise v domačem okolju in jih znajo prevesti. Spoznajo izvor tujk (iz latinščine). V programu pridobivajo znanje za poznavanje mitoloških zgodb in rimske zgodovine ter kulture. Seznanijo se z zgodovino Rimljanov na Slovenskem in arheološkimi ostanki iz rimskega časa na naših tleh.

Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje odpiramo medgeneracijsko skupino keramike, v kateri bodo vnuki skupaj s svojimi babicami in dedki ustvarjali izdelke iz gline. Kot pravi arhitekti in gradbeniki bomo izdelovali hišice in prebivalce teh bivališč. Izbirali bomo med pravljičnim, literarnimi in filmskimi liki. Postali bomo kuharji, peki in slaščičarji: iz gline bomo izdelovali torte in tortice, kruhke, potičke in bombončke. Poizkusili se bomo tudi v izdelovanju novoletnih okraskov in drobnih daril. Namen programa je vzbuditi veselje do oblikovanja in izdelave keramike, razvijati samostojno ustvarjanje in občutljivost za barve in oblike. Za vpis v program ni potrebno predznanje.

Program nosi naslov Moji starši so stari, a gre za starost naših staršev in nas samih. Starost, mlajša ali starejša, je pod udarom stereotipov. Vse generacije se moramo spreminjati, a še najbolj starejši, da ne bi ovirali svojega razvoja in razvoja drugih. Program je namenjen obravnavi individualnih in družbenih vprašanj v povezavi s poznejšimi leti življenja. Ali sploh vemo, kdaj je nekdo star? Je to takrat, ko je nad starostnim poprečjem v državi, ali takrat, ko ga obdajajo predvsem mladi ljudje? Posebej se bomo posvetili izbranim vsebinam iz transakcijske analize, kot so: življenjski scenarij, obrambni mehanizmi, čustva itd. Namen programa je spoznavati svoje obnašanje (in drugih), razumeti njegove korenine ter obvladovati sporazumevanje in čustva.

Na teoretični in praktični ravni bomo spoznavali značilnosti in prednosti naravnega vrtnarjenja, načine in metode naravnega vrtnarjenja. V teoriji in praksi se bomo učili, kako pripraviti gredice, spoznavali pomen tal in talnih organizmov za uspešno naravno vrtnarjenje, gnojenje v naravnem vrtu, pridelavo vrtnin in zelišč. Poglobili se bomo v pridelavo lastnih sadik, varstvo rastlin, spoznavanje škodljivcev in preprečevanje bolezni rastlin ter pridelavi lastnih semen. Namen programa je, da se usposobimo za samostojno praktično delo v vrtu.

Diskusija o tekočih dnevnih temah. Pisanje novinarskih člankov. Analiza napisanih člankov, objavljanje prispevkov v medijih, predvsem v naši redni rubriki v reviji Vzajemnost. Poleg pisanja novinarskih člankov se učimo tudi fotografiranja. Udeleženci programa spoznavajo izrazno vrednost fotografije, ki poudari sporočilnost članka. Spoznavanje različnih novinarskih zvrsti. Študijski obiski uredništev. V skupini se hkrati posvečamo tudi analizi aktualnih dogajanj doma in po svetu. Zaželeno je, da imajo udeleženci programa osnovno poznavanje dela z računalnikom (zlasti program Word), da imajo internet oz. uporabljajo elektronsko pošto ter poznajo osnove fotografiranja.

Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Računalniki in pametne naprave niso zgolj domena mlajših generacij, tehnologija pripada vsem. Številni študenti Univerze za tretje življenjsko obdobje vešče uporabljajo obstoječe tehnologije in se z veseljem učijo uporabe novih. Nekateri med njimi so začeli z učenjem računalništva kot popolni začetniki, spet drugi želijo nadgraditi svoje znanje s spoznavanjem vse bolj naprednih tehnologij. V zadnjih letih ugotavljamo, da se potrebe naših študentov spreminjajo, zato smo pripravili raznoliko paleto vsebin: od prvih korakov na računalniku, utrjevanja programov kot so Word in sorodni programi, dela z elektronsko pošto in internetom do naprednejših programov za osebni računalnik kot je obdelovanje fotografij, uporaba socialnih omrežij ter naprednejša uporaba pametnih telefonov in tablic.

V uvodnem delu programa bomo spoznali pregled slovenske botanike, osnove rastlinske morfologije in taksonomije, seznanili se bomo z redkimi, ogroženimi in zavarovanimi rastlinami v Sloveniji ter projektom Natura 2000, spoznali bomo endemično floro Slovenije. Po uvodu bomo spoznavali floro Slovenije po fitogeografskih območjih: submediteransko območje, dinarske visoke planote in podolja, preddinarski svet, subpanonsko območje, predalpsko območje in zaključili s pregledom visokogorja (alpsko fitogeografsko območje). V nadaljevanju se bomo posvetili še naslednjim vsebinam: osnovne podnebne,  geološke in pedološke značilnosti rastišč, gozdne združbe Slovenije, travniške združbe Slovenije, mokrišča in barja. Poleg spoznavanja rastlin nas bodo zanimala vsa naravoslovna področja, povezana z vegetacijo.

Uvodoma se bomo posvetili risbi, ki je osnova za vse nadaljnje slikarsko delo. Seznanili se bomo z risarskimi tehnikami in materiali (svinčnik, oglje, kreda in drugi materiali). Začeli bomo z risanjem posameznih likov oziroma predmetov. Znanje risanja krogle, valja in kvadra je pomembno, saj izhajajoč iz teh principov rišemo vse ostalo, vključno s portretom in človeškim telesom. Poznavanje likov je tudi osnova za proces učenja modeliranja (senčenja). Preučevali bomo likovne prvine, kot so točka, linija, ploskev in prostor. Učili se bomo rabe vizirke in prenos motiva na likovni format. Spoznavali bomo osnove kompozicije in zakonitosti likovne perspektive. Posvetili se bomo senčenju, tonski risbi in slikanju, prepoznavanju modulacije oblik in barvnih tonov med belo in črno barvo. Uvajali se bomo v uporabo barv. Skozi analizo likovnih del bomo razvijali likovno gledanje in mišljenje ter lastni likovni izraz.

Različni programi in termini, različni mentorji.

Skupina je v predavalnici zgolj vsako prvo izobraževalno srečanje v mesecu, ko poteka strokovno predavanje na temo način življenja Slovencev, ki ga izvede mentorica ali gostujoči predavatelji - etnologi (teme: ljudska glasba, ljudski plesi, življenje v primestnih območjih Ljubljane, tuje etnične skupine v Ljubljani, begunstvo, ljudsko zdravilstvo, etnografski film, ljudska umetnost). Sicer pa poteka spoznavanje in preučevanje etnologije na terenu. Enkrat mesečno se odvije obisk izbrane ustanove v Ljubljani (obiskali bomo Tehniški muzej Bistra, Slovenski šolski muzej, Filmski arhiv itd.). Enkrat na mesec poteka celodnevna strokovna ekskurzija: obiskali bomo Belo krajino, Pokrajinski muzej Celje in Steklarno Rogaška, Antonov rov v Idriji in bolnico Franja, Dolenjski muzej v Novem mestu in lončarje v okolici, Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači in Muzej krasa v Postojni, Tolminski muzej, Muzej mlekarne Planika in Muzej prve svetovne vojne v Kobaridu, Koroški pokrajinski muzej in Rojstno hišo Huga Wolfa v Slovenj Gradcu. Letni program bomo zaokrožili z ekskurzijo v Rezijo.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

V programu poglabljamo poznavanje in razumevanje klasične glasbe, spoznavamo razvoj glasbenih oblik in zvrsti ter značilnosti posameznih glasbenih obdobij in skladateljskih opusov, razvijamo zmožnosti analitičnega poslušanja glasbe, predvsem pa doživljamo veselje in izpolnitev (čutno, čustveno, kognitivno, duhovno) ob poslušanju mojstrovin klasične glasbe. V letošnjem študijskem letu se bomo posvetili glasbeni umetnosti renesanse (15. in 16. stol.): nastanek renesančnega glasbenega jezika, okolje in značilnosti renesančne glasbe, burgundska šola, generacije franko-flamskih skladateljev, oblike duhovne in posvetne vokalne glasbe, rimska šola, beneška šola, nacionalne posebnosti, skladatelji in njihovi opusi (Dufay, Binchois, Ockeghem, Desprez, La Rue, Lasso, Palestrina, Victoria, Gallus, Willaert, Gabrieli, Monteverdi, Gesualdo … , francoski, angleški in nemški skladatelji), instrumentalna glasba. Spoznavali bomo portrete in opuse posameznih skladateljev, uglasbitve  značilnih besedil in vsebin skozi stoletja (npr. Te Deum, pomlad, Orfej …), pregled razvoja glasbil in z njimi povezanega repertoarja ter pridobili podrobnejši vpogled v posamezna značilna glasbena dela kasnejših obdobij (izbrana opera, oratorij, balet, simfonija, koncert …).

Letos bomo pozornost posvetili ljudstvom osrednje in južne Azije ter Daljnemu vzhodu. Podali se bomo tudi na brezkončni Pacifik in si ogledali življenje Polinezijcev. Poglobili se bomo v posebnosti njihove bivalne kulture, prehranjevalnih navad, različnih običajev in spoznavali tudi široka duhovna obzorja obravnavanih ljudstev. Ozrli se bomo v sfero njihovega umetniškega ustvarjanja (jamske poslikave, ritualne maske, oblačila ipd.), izražanja skozi ples in glasbo ter odstirali različne oblike verskih vzorcev (animizem, totemizem, politeizem itd.). Da bi bolje razumeli način življenja ljudstev, bomo spoznali njihovo zgodovino in okolje, v katerem živijo. Oboje je ključno za razumevanje njihovih današnjih tradicij in običajev. Na žalost se bomo večkrat srečali tudi s predsodki, rasizmom in posledicami kolonializma ter podobnimi zablodami, ki so zagrenile življenje številnim ljudstvom sveta. Ogledali si bomo tudi kratke dokumentarne filme, ki nam pričarajo barve, zvoke in obraze ljudi, ki živijo na nekoliko drugačen način.

Slovenija se ponaša z bogato slikarsko, kiparsko, arhitekturno in drugo umetnostno dediščino - gradovi, dvorci, cerkvami, samostani, zbirkami starejše umetnosti v muzejih in galerijah, sodobnimi likovnimi praksami in svetovno znanimi umetniki (Neue Slowenische Kunst, Zoran Mušič, Marjetica Potrč ...). Študijski krožek je namenjen spoznavanju umetnosti na Slovenskem od prazgodovine do sodobnega časa. Posebej nas bodo zanimali umetnostni vrhunci v obdobjih gotike, baroka, 20. in 21. stoletja ter avtentične prvine v umetnosti na Slovenskem. Cilj programa je pridobiti znanje o temeljnih zvrsteh, obdobjih, umetnikih, gibanjih in umetniških delih na Slovenskem, spoznati posebnosti slovenske umetnosti in razviti zmožnost doživljanja in razumevanja slovenske umetnosti ter oblikovati pozitiven odnos do slovenske umetnostne dediščine.

Pregled umetnostnih zvrsti in stilnih obdobij, slovenska umetnostna dediščina, ikonografija, simbolika v likovni umetnosti in drugi programi. Možen je vpis v različne programe na različnih lokacijah in v različnih terminih.

V programu bomo spoznavali, kako lahko vsak, še tako majhen košček zemlje postane vrt, ki nas navdušuje z estetsko in bogati s praktično vrednostjo. Poglobili se bomo v zasnovo in oblikovanje vrta in se učili, kako pri tem upoštevati tradicijo, prostorske danosti in obenem ustvariti vrt, ki bo izražal nas. Seznanili se bomo z osnovnimi prijemi v oblikovanju vrta: točka - linija - ploskev - volumen, oblika - velikost - tekstura - barva - svetloba,  organsko in geometrijsko načelo, ekologija - trajnost - naravni sistemi, identiteta - gradivo - struktura - vzorec.  Prepoznavali bomo značilnosti odprtega prostora in pomen lokalne identitete pri posegih v prostor. Na praktičnih primerih se bomo poglobili v spoznavanje osnovnih zasaditvenih vzorcev in načinov uporabe rastlinskega gradiva (drevesa, grmovnice, trajnice, okrasne trave, zelišča, dišavnice …).

Zgodovina Slovenije, Evrope in sveta. Različni programi, različni mentorji, različni termini

V programu bomo obravnavali zgodovinski razvoj dogodkov po posameznih obdobjih, spoznavali pripadajoče umetniške stile in dela, posamezne religije, običaje in družbeno dinamiko časa. Tematski sklopi: Japonska zgodovinska obdobja od prazgodovinskega obdobja Jomon do današnjega obdobja Heisei. Razvoj japonskega jezika in pisave. Japonska literatura. Tradicionalna kultura: japonski rituali - čajni obred, ikebana, samurajski kodeks bushido, poslovni svet ipd., tradicionalna oblačila - kimono. Japonski ljudski običaji, prazniki in festivali oz. matsuri. Tradicionalna japonska kuhinja. Japonska religija. Japonska umetnost - kaligrafija, lesorezi, ukyo-e, kinpaku, keramika, origami, antično lončarstvo, japonski vrtovi, bonsai, tradicionalna japonska glasba in glasbila, tradicionalno gledališče - nou, kyogen, kabuki ipd. Japonska arhitektura skozi zgodovinska obdobja. Popularna kultura: anime, mange, japonski kultni filmi.