Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, lahko sedemo na kolo, gremo na potovanje in povsod postavljamo  vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše.« Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, gremo k zdravniku v tujem kraju, si dopisujemo, delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Program je namenjen spoznavanju razvoja pisave, družbenih razmerij, nastajanju knjige in spoznavanju pisav kot tudi praktičnemu učenju lepopisja. Teoretični del programa nas uvede v zgodovino pisave; spoznavali bomo, kako se je pisava razvijala, kakšna so bila družbena razmerja, ki se kažejo v starih kaligrafskih zapisih, kako je nastajala današnja oblika knjige. V praksi se bomo učili rimske kapitale in minuskule, prelepe karolinške pisave, tudi gotice in še nekaterih drugih pisav. Ob zvokih gregorijanskih spevov bomo počasi, natančno in umirjeno vlekli črke ali s čopičem risali iluminacije črk. Spoznali bomo zlatenje, se seznanili z nekaterimi vrstami papirja, razvijali bomo likovnost in željo po odkrivanju nekdanjih pisav v sodobnih zapisih: pisali bomo voščilnice, vabila, jedilne liste, koledarje …

Ugankarstvo mnogi dojemajo kot prostočasno dejavnost, kot dejavnost, ki ni 'resna' izobraževalna dejavnost. Vendar tako menijo le tisti, ki ugankarstva ne poznajo od blizu. Ugankarstvo se namreč vrašča v lokalno, nacionalno ali svetovno kulturo. Nekatere uganke so obče in v nekaterih igrah, kot je denimo japonski sudoku, ni kulturnih pregrad. Številke in igre so do neke mere v vseh kulturah in jezikih enake. V sestavljanju ugank in drugih miselnih iger razvijamo kognitivne sposobnosti, zmožnost načrtovanja, kombinatorike in odločanja; tiste miselne procese torej, ki so prenosljivi na vsa področja življenja.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

V programu se seznanjamo s kitajsko zgodovino, kitajsko družbo in njeno kulturo, tradicionalnim in sodobnim načinom življenja Kitajcev. Spoznavamo kitajske prestolnice nekoč in danes, naravne in kulturne znamenitosti, slavne ženske like na Kitajskem, kitajsko arhitekturo, značilnosti kitajske kuhinje, skrb za zdravje in dobro počutje po kitajskih ljudskih nasvetih in tradicionalni kitajski medicini, kitajsko ljudsko umetnost, klasično in moderno literaturo, kitajske reke in pregovore, kaligrafijo in slikarstvo. Program prepletamo z ogledi delavnic in razstav na Konfucijevem inštitutu v Ljubljani, z ogledi in analizo kitajskih filmov, dokumentarnih filmov o Kitajski in obisk kitajskih likovnih razstav, kitajskih restavracij ipd.

Namen programa je z branjem in skupinsko analizo prebranega spoznati različna literarna dela, literarne vrste oz. zvrsti, avtorje in obdobja, jih med seboj primerjati in posredno odpirati nova polja za diskusijo, ustvarjati možnosti vživljanja v posameznikovo usodo prek literarnega junaka ter odstirati duh časa. Obravnavali bomo literarna dela slovenske in svetovne književnosti. Podrobnejša obravnava bo zajemala predstavitev avtorja in obdobja, vsebine dela, umeščanje v širši časovni okvir in družbeni kontekst, literarno teoretsko obravnavo – zgradba, osebe, teme, motivi, primerjavo z drugimi deli, prebiranje odlomkov … Seznanjali se bomo tudi s kulturnimi dogodki in aktualnimi temami v književnosti.

Študenti spoznavajo izvor Rimljanov in njihovega jezika, seznanijo se s kratko rimsko zgodovino, naučijo se izgovarjati latinske besede in brati latinska besedila ter spoznavajo osnovne slovnične strukture. Odkrijejo nove latinske napise v domačem okolju in jih znajo prevesti. Spoznajo izvor tujk (iz latinščine). V programu pridobivajo znanje za poznavanje mitoloških zgodb in rimske zgodovine ter kulture. Seznanijo se z zgodovino Rimljanov na Slovenskem in arheološkimi ostanki iz rimskega časa na naših tleh.

V programu bomo obravnavali Ljubljano, njena naselja in okolico ter bližnji in bolj oddaljen svet okoli nas. Obravnavane vsebine bomo analizirali na podlagi dostopnih statističnih, arhivskih in drugih uporabnih podatkov. Posebno pozornost bomo namenili tako imenovanim genetskim (DNK) študijam o izvoru prebivalstva Slovenije ter razložili postopke tovrstnih analiz in njihove zanimive ugotovitve. Analizirali bomo raznolike oblike sobivanja različnih dejavnosti v mestu. Spremljali bomo aktualne dogodke ter si odgovarjali na vprašanja, kakšno mesto si želimo, kaj nas v mestu moti in kaj pogrešamo. Poleg same Ljubljane in njene okolice se bomo ukvarjali s primerjavami med Ljubljano in podobnimi mesti v Evropi, ki jih bomo popestrili s potopisnimi slikovnimi gradivi. Temeljni cilj primerjav je zavedanje pomena Ljubljane za nas, širšo okolico in kot potencialno regionalno središče tudi za sosednje pokrajine.

Somatsko razumevanje telesa (Sôma, grško živo, zavedajoče se telo) obravnava telo celostno. Somatsko izobraževanje je disciplina, ki temelji na metodah učenja zavedanja telesa, ki se giblje v prostoru. Telesa ne razume zgolj kot »organizem«, marveč kot mesto doživljanja, zavedanja in spreminjanja samega sebe. Program je namenjen vajam za boljšanje gibljivosti, koordinacije, ravnotežja in vzdržljivosti ter razumevanju telesa. Vadbo spremlja teoretska razlaga delovanja posameznih somatskih tehnik, njihovega vpliva na telo in duha (fiziološki, psihološki in sociološki vidiki telesa). Program zajema osnove sproščenega dihanja, osnove sproščanja in boljšanja psihofizičnega počutja. Gre za proces izobraževanja in osebnostne rasti (več znanja, več spretnosti, spremenjena stališča). Študenti se učijo opazovati telo, kako deluje, učijo pa se tudi odnosa do sebe. Program boljša odzivnost in spontano odzivnost telesa. Obravnava tudi držo telesa in vzorce obnašanja, povezane z gibanjem, dojemanjem in identiteto telesa.

Program posvečamo spoznavanju različnih oblik življenja v različnih življenjskih okoljih (srednjeevropski gozdovi, tundra, tajga, puščava, voda, v zraku …) ter različnih zanimivih prilagoditev rastlin, živali in drugih organizmov na življenjske razmere v teh okoljih. Ta osnovna tema se vseskozi prepleta tudi s človekovim vplivom na naravo in posledicami prekomernega izkoriščanja naravnih virov ter opozarjanjem na potrebo po sonaravnem bivanju človeka na tem planetu. Predavanja, skupinsko delo in delo v parih popestrimo s študijskimi izleti v naravo in obiskom različnih naravoslovnih ustanov (živalski vrtovi, botanični vrtovi, muzeji ipd.). Udeleženci tako skozi leta spoznajo več različnih svetovnih biotopov, živali, rastlin in druge organizme, ki živijo v teh biotopih. Spoznavajo prilagoditve živali, rastlin in drugih organizmov na specifične življenjske razmere, razvijajo zavedanje o človekovi odvisnosti od narave in spoštljiv odnos do narave. Študijsko leto zaokrožimo s tematsko razstavo v prostorih Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Diskusija o tekočih dnevnih temah. Pisanje novinarskih člankov. Analiza napisanih člankov, objavljanje prispevkov v medijih, predvsem v naši redni rubriki v reviji Vzajemnost. Poleg pisanja novinarskih člankov se učimo tudi fotografiranja. Udeleženci programa spoznavajo izrazno vrednost fotografije, ki poudari sporočilnost članka. Spoznavanje različnih novinarskih zvrsti. Študijski obiski uredništev. V skupini se hkrati posvečamo tudi analizi aktualnih dogajanj doma in po svetu. Zaželeno je, da imajo udeleženci programa osnovno poznavanje dela z računalnikom (zlasti program Word), da imajo internet oz. uporabljajo elektronsko pošto ter poznajo osnove fotografiranja.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

V programu spoznavamo pestrost rastlinskega sveta okoli nas, različna okolja in njihov vpliv na rastline in obratno ter preplet rastlinskega sveta in človekovega delovanja. Naučimo se prepoznati in razumeti rastlinske vzorce v posamezni pokrajini, spoznavamo  značilnosti rastlinskih vrst in pestrost rastlinskega sveta okoli nas. V študijskem letu 2020/21 bomo obravnavali alpsko floro.

V programu se posvečamo osnovam risanja do slikanja v različnih tehnikah in motivih. Spoznavanje likovne teorije prepletamo s spoznavanjem različnih likovnih stilov in likovnega jezika. Člani skupine imajo zelo različno predznanje in različne aspiracije, zato program temelji na skupnih vsebinah, poudarek pa je na individualnem delu s posameznikom in razvijanju njegove individualnosti v likovnem izražanju. Člani skupine pod mentorskim vodstvom izbirajo poljubno motiviko kot tudi likovne tehnike. Mentor jim pri tem svetuje, jih vodi v likovnem ustvarjanju in skozi analizo njihovega likovnega procesa spodbuja razvoj umetniškega likovnega izraza posameznika.  Delo v skupini je tako preplet učenja drug od drugega, učenja novih slikarskih tehnik in izpopolnjevanja tehnik, ki smo jih že obravnavali v preteklih letih. Delo v predavalnici povezujemo s študijskimi obiski aktualnih likovnih razstav.

Različni programi in termini, različni mentorji.

V programu bomo spoznavali slovenske umetnike, ki so izstopali v okolju in času, v katerem so ustvarjali. S svojim neugnanim duhom so zaznamovali svoj čas in nas navdihujejo še danes. Seznanili se bomo z okoliščinami, v katerih so odraščali in nato ustvarjali ter se na zanimiv način srečali z njihovim navdihujočim delom. Letošnji program bomo posvetili Miri Mihelič in Mili Kačič, dvema izjemnima umetnicama, ki sta na literarnem področju zaznamovali slovenski prostor. Del izobraževalnih srečanj bomo namenili slovenskim ilustratorkam: spoznavali bomo Jelko Reichman, Marlenko Stupica, Marjanco Jemec Božič, Ančko Gošnik Godec in Jelko Godec Schmidt.  

Namen programa je z raziskovalnim projektnim delom pridobiti interdisciplinarno znanje o kulturni dediščini našega mesta. Preučevali bomo Plečnikovo dediščino 20. stoletja na področju arhitekture, kiparstva in slikarstva v svetu in kako se je Plečnik odzival na napredek in novosti. Obravnavali bomo umetnostnozgodovinski razvoj človekovega ustvarjanja na področju romanske likovne umetnosti. Spremljali bomo aktualna dogajanja na področju umetnosti in kulture doma in po svetu - poročanje na izobraževalnih srečanjih. Ogledali si bomo Plečnikovo arhitekturo in urbanistično ureditev v Ljubljani ter aktualne razstave po mestu.

Namen programa je spoznati pretekla in sodobna verstva in religije. Seznanili se bomo z obstoječimi viri za posamične religije. Poglobili se bomo v pomembne snovalce posamične religije, pogled na stvarjenje sveta, v verske vsebine in prakse (obredi in rituali), ikonografijo in pogled na onostranstvo. Religijo bomo umestili v čas in prostor ter poglobili snov s tedanjim miselnim okoljem in družbo (filozofija, literatura, pričevanje v likovni umetnosti itd.) ter se posvetili odnosom med posameznimi religijami.

Fotografija je čudovita dejavnost, ki posameznika popelje v ustvarjanje, raziskovanje, kakovostno preživljanje časa in druženje. Delo v študijski skupini bo potekalo deloma teoretično, predvsem pa praktično. Umetnost fotografiranja bomo spoznavali in raziskovali v različnih okoljih: v Botaničnem vrtu, parku Tivoli, živalskem vrtu, sprehodili se bomo po Plečnikovi Ljubljani in preučevali motive za fotografiranje. Učili se bomo o kompoziciji, svetlobi, tehniki fotografije, spoznavali bomo prenos fotografij na računalnik ter shranjevanje in enostavno obdelavo fotografij na računalniku. Študijsko leto bomo zaokrožili s skupinsko razstavo fotografij.

Program smo podnaslovili Od zamisli do zgodbe. Pisali bomo zgodbe in jih predstavljali skozi fokus različnih pripovedovalcev. Raziskovali bomo različne identitete in kaj jih žene ter odkrivali, kako iz njih ustvarjati literarne like. Poglabljali bomo so-čutenje, da bodo liki na papirju polno zaživeli. Brusili bomo dialog in spoznavali, kako pripovedovati zgodbo. Zabavali se bomo z ustvarjalnimi vajami, ki bodo krepile besedni korpus, upogibale domišljijo in podpirale našo individualnost. Delavnice ustvarjalnega pisanja bodo predvsem igralnice, prostor svobodnega eksperimentiranja, zabavnih vaj, raziskovanja in pogovora. Potrebo po ustvarjalnem pisnem samoizražanju bomo nadgradili še z učenjem čiščenja besedil, brez katerega ni prave umetniške besede.

Zgodovina Slovenije, Evrope in sveta. Različni programi, različni mentorji, različni termini.