Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Pri programu astronomija bomo skušali zaobjeti čim širši del astronomije, od praktičnih opazovanj do poljudnih razlag najnovejših odkritij kozmologije. Izobraževalna srečanja so strukturirana tako, da poleg ene teme vedno pregledamo še sprotno dogajanje na področju astronomske znanosti, raziskovanja vesolja ter prihajajoče in minule astronomske pojave. S tovrstnimi pregledi pridobimo širino, ki bi jo le skozi tematska predavanja težko dosegli. Člani skupine imajo na voljo svoj lastni teleskop, ki jim omogoča opazovanje nebesnih teles in pojavov pod mentorjevim strokovnim vodstvom.

Ugankarstvo mnogi dojemajo kot prostočasno dejavnost, kot dejavnost, ki ni 'resna' izobraževalna dejavnost. Vendar tako menijo le tisti, ki ugankarstva ne poznajo od blizu. Ugankarstvo se namreč vrašča v lokalno, nacionalno ali svetovno kulturo. Nekatere uganke so obče in v nekaterih igrah, kot je denimo japonski sudoku, ni kulturnih pregrad. Številke in igre so do neke mere v vseh kulturah in jezikih enake. V sestavljanju ugank in drugih miselnih iger razvijamo kognitivne sposobnosti, zmožnost načrtovanja, kombinatorike in odločanja; tiste miselne procese torej, ki so prenosljivi na vsa področja življenja.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Učenje govora in nastopanja v javnosti je intenziven proces spoznavanja lastnih izraznih potencialov, krepitev govorne in posledično celostne samopodobe in samozavesti. Namen izobraževanja je uriti se v razumevanju in interpretaciji izbranih besedil ter javnega govora (načrtovanega in spontanega govora). Oblike govora so odvisne od okoliščin in kontekstov. Vsak udeleženec si izbere besedilo, ki ga želi predstaviti. Vadimo tudi spontan govor in komuniciranje. Komuniciramo na vseh čutnih ravneh, saj smo ljudje čutna bitja. Komuniciramo tudi vizualno, zvočno in kinestetično. Študijsko leto bomo zaokrožili z javnim nastopom interpretacije umetniških besedil.

Namen programa je vzbuditi veselje do oblikovanja in izdelave keramike, razvijati samostojno ustvarjanje in preizkušanje novih oblik, razviti občutljivost za barve in oblike. Predmeti iz gline tako zaživijo v svojih raznolikih razsežnostih. V uvodnem delu programa se bomo posvetili osnovnim lastnostim gline in tehnikam oblikovanja ter izdelovanju uporabne keramike enostavnih oblik, v nadaljevanju sledijo večje forme.  V tem študijskem letu bomo ustvarjali uporabne keramične izdelke:  ptičje hišice,  česnik, čebulnik,  novoletne dekoracije, cvetlični lonec, čajnik, skodelice, pekače, keramične torte, stojala za torto, nakit.

Kulturna in socialna antropologija skupaj z etnologijo sta vedi o človeških skupnostih in človeku kot družbenem bitju. Postajata vedno bolj zanimivi in uporabni vedi humanistike v sodobnem, globalnem in multikulturnem svetu. Kdo smo? Kakšne so oblike našega združevanja? Kaj nas povezuje in kaj razlikuje? To so le nekatera vprašanja, ki jih vedi naslavljata. Spoznavali bomo temeljne usmeritve (evolucionizem, funkcionalizem, strukturalizem, postmodernizem itd.) in njihove glavne predstavnike (kot na primer Jamesa Frazerja, Bronislawa Malinowskega, Fraza Boasa, Margaret Mead, Ruth Benedict, Marcela Maussa, Claude Levi Straussa, Pierra Bourdieuja itd.). Dotaknili se bomo nekaterih družbenih konceptov, o katerih se sprašujemo kot ljudje in na katere odgovarjajo antropologi v svojih raziskavah: kultura, družba, identiteta, telo, spol, družina, država, rituali, dediščina, globalizacija ipd. Poleg klasičnih metod frontalnega poučevanja si bomo ogledali tudi kakšno razstavo ali film ter se včasih podali tudi v bolj igrive vode in odigrali kakšno igro vlog, da bi bolje razumeli posamezne koncepte.

Našo prestolnico so skozi zgodovino zaznamovali številni prebivalci, ki so v mestu pustili svoj pečat. Na izobraževalnih srečanjih bomo spoznavali njihovo življenje in delo ter tako skušali obuditi spomin na njihov prispevek k razvoju mesta. Uvodoma se bomo vrnili nazaj v čas rimske Emone, nadaljevali s plemiško rodbino Spanheimov v srednji vek, pa preko ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, članov Akademije operosorum (Academia operosorum Labacensium) do so-oblikovalcev bližnje preteklosti našega mesta. Pri osebah iz starejšega obdobja (do 19. stol.) se bomo bolj obširno seznanili tudi z družbeno-zgodovinskimi okoliščinami, v katerih so živeli. Program ni posvečen zgolj najbolj znanim Ljubljančanom, marveč tudi tistim bolj pozabljenim oziroma tistim, ki jih ne poznamo tako dobro, pa zato niso nič manj pomembni za razvoj našega mesta.

Program posvečamo spoznavanju različnih oblik življenja v različnih življenjskih okoljih (srednjeevropski gozdovi, tundra, tajga, puščava, voda, v zraku …) ter različnih zanimivih prilagoditev rastlin, živali in drugih organizmov na življenjske razmere v teh okoljih. Ta osnovna tema se vseskozi prepleta tudi s človekovim vplivom na naravo in posledicami prekomernega izkoriščanja naravnih virov ter opozarjanjem na potrebo po sonaravnem bivanju človeka na tem planetu. Predavanja, skupinsko delo in delo v parih popestrimo s študijskimi izleti v naravo in obiskom različnih naravoslovnih ustanov (živalski vrtovi, botanični vrtovi, muzeji ipd.). Udeleženci tako skozi leta spoznajo več različnih svetovnih biotopov, živali, rastlin in druge organizme, ki živijo v teh biotopih. Spoznavajo prilagoditve živali, rastlin in drugih organizmov na specifične življenjske razmere, razvijajo zavedanje o človekovi odvisnosti od narave in spoštljiv odnos do narave. Študijsko leto zaokrožimo s tematsko razstavo v prostorih Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Restavratorstvo je izziv, ki ga človek nosi v sebi, ko odkrije doma na podstrešju predmet, ki ga je načel zob časa, pa bi ga rad ohranil kot spomin na svoje prednike ali zaradi njegove lepote. Izobraževanje iz restavratorstva vsebuje spoznavanje osnovnih pojmov (konservatorstvo, restavratorstvo, obnova), razlago problemov staranja in propadanja materialov ter možnosti preprečevanja le-tega, obravnavo različnih materialov (kamen, les, kovine, papir, tekstil) od pridobivanja surovin do obdelave in spoznavanje tehnik restavriranja. Člani študijske skupine pridobijo v programu teoretične osnove restavratorstva in skozi študijske obiske na terenu osnovni vpogled v tehnike restavriranja.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

V programu poglabljamo poznavanje in razumevanje klasične glasbe, spoznavamo razvoj glasbenih oblik in zvrsti ter značilnosti posameznih glasbenih obdobij in skladateljskih opusov, razvijamo zmožnosti analitičnega poslušanja glasbe, predvsem pa doživljamo veselje in izpolnitev (čutno, čustveno, kognitivno, duhovno) ob poslušanju mojstrovin klasične glasbe. V letošnjem študijskem letu bomo nadaljevali s pregledom razvoja glasbene umetnosti: pozni barok (1. polovica 18. stol.), predklasika, zgodnji klasicizem. Vsebina programa:  vokalno-inštrumentalne zvrsti: baročna opera v Franciji in Angliji, poznobaročna kantata in oratorij (Italija, Nemčija, Anglija); podrobnejši vpogled v nekatere opuse J. S. Bacha in njegovih sodobnikov; inštrumentalne zvrsti in oblike: začetki in razvoj simfonije do J. Haydna; žanri komorne glasbe; glasba visokega in poznega baroka na Slovenskem in dela slovenskih skladateljev; uglasbitve značilnih besedil in vsebin skozi stoletja (pomlad, nacionalna zavest …); pregled razvoja glasbil in z njimi povezanega repertoarja; podrobnejši vpogled v posamezna značilna glasbena dela kasnejših obdobij (izbrana opera, oratorij, balet, simfonija, koncert, komorni ciklus …).

V programu bomo obravnavali umetnost 20. stoletja na Slovenskem. Za ljudi v tretjem življenjskem obdobju je moderna umetnost, če je ustrezno interpretirana ozoma predstavljena, izjemno zanimiva, saj je 20. stoletje pravzaprav "njihovo stoletje". Kdo ne pozna slovenske moderne arhitekture - del Plečnika, Mušiča, Šubica in ostalih, mimo katerih hodimo vsak dan? Kdo še ni slišal za Miheliča, Kosa, Kregarja in druge slikarje? Kdo še ni bil v Trstu, kjer je delovala avantgarda - slovenski konstruktivizem s Černigojem na čelu? Kdo ne pozna Dolinarja in drugih kiparjev? Tem in drugim vsebinam iz umetnostnega obdobja med vojnama se bomo posvečali na predavanjih in "v živo". Ikonografske tematike, ki so jih umetniki obravnavali v tem času, se nas bodo osebno dotaknile.

Program smo podnaslovili Od zamisli do zgodbe. Pisali bomo zgodbe in jih predstavljali skozi fokus različnih pripovedovalcev. Raziskovali bomo različne identitete in kaj jih žene ter odkrivali, kako iz njih ustvarjati literarne like. Poglabljali bomo so-čutenje, da bodo liki na papirju polno zaživeli. Brusili bomo dialog in spoznavali, kako pripovedovati zgodbo. Zabavali se bomo z ustvarjalnimi vajami, ki bodo krepile besedni korpus, upogibale domišljijo in podpirale našo individualnost. Delavnice ustvarjalnega pisanja bodo predvsem igralnice, prostor svobodnega eksperimentiranja, zabavnih vaj, raziskovanja in pogovora. Potrebo po ustvarjalnem pisnem samoizražanju bomo nadgradili še z učenjem čiščenja besedil, brez katerega ni prave umetniške besede.

Zaradi pravnega neznanja in nepoznavanja pristojnosti ustreznih institucij smo državljani pogosto prikrajšani za pravice, ki nam pripadajo. Pomanjkanje znanja in informacij nam onemogoča, da bi delovali kot aktivni in odgovorni državljani, ki znajo in zmorejo uresničevati svoje pravice in skrbijo za izpolnjevanje svojih dolžnosti. V programu bomo spoznavali ustanove, namenjene pravnemu varstvu državljanov, njihove pristojnosti ter tudi različne vloge in obrazce za uveljavljanje pravic. Spoznali bomo tudi druge institucije, pomembne za naše vsakodnevno delovanje.