Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

V programu spoznavamo različne veje astronomije in zgodovino astronomije s poudarkom na slovenskem kulturnem prostoru. Namen programa je razumeti aktualna spoznanja in raziskovanja na področju astronomije, se naučiti z opazovanji samostojno poiskati in prepoznati svetlejše nebesne objekte, spoznati uporabo daljnogleda in teleskopa ter pridobiti zavedanje o problematiki svetlobnega onesnaževanja.

Uvod v tematiko prehranjevanja, spoznavanje delovanja okolja in organizmov in prepletenosti vseh organizmov planeta. Kaj rastline in živali, ki jih gojimo za prehrano, potrebujejo za rast in zdravje. Zakaj mi potrebujemo raznoliko prehrano. Pogovarjali se bomo o škodljivosti nekaterih prehranjevalnih navad in kaj jih dela škodljive. Naučili se bomo, zakaj so različne snovi v prehrani nujno potrebne in spoznali, od kod izvirajo. Program je namenjen razvoju kritičnega razmišljanja o zanesljivosti informacij in virov informacij o dogajanju v okolju in vplivu človeka na okolje.

Program je namenjen spoznavanju sodobne bivalne kulture in bivalnih trendov, prepoznavanju lastnih želja in potreb v bivalnem okolju, spoznavanju osnovnih metod za načrtovanje notranje opreme, razvijanju estetskih meril, kritičnosti, analitičnosti in odnosa do bivalne kulturne dediščine. Skozi analizo posameznih primerov se bomo učili, kako opremiti bivalni prostor uporabno, estetsko in okolju prijazno. Spoznavali bomo bivalno kulturo skozi zgodovino, vse od primerov iz antike, kulture bivanja v 20. stoletju do današnjih dni. Iskali bomo odgovore na vprašanja, ali poznamo in znamo ceniti našo bivanjsko kulturno dediščino, prostore, opremo. Preučevali bomo sodobne pristope in načela pri zasnovi, oblikovanju in opremi prostora ter spoznanja aplicirali na svoje potrebe in želje.

Skupina je v predavalnici zgolj vsak prvi četrtek v mesecu, sicer potekajo izobraževalna srečanja v spoznavanju in preučevanju etnologije na terenu. Svoje življenje bolje razumemo in plemenitimo, če bolje poznamo življenje drugih. Tema: etnološko raziskovanje načina življenja Slovencev, Ljubljančanov. Osveščanje udeležencev o bogatosti in pomembnosti slovenske etnološke kulturne dediščine ter predstavitev dela slovenskih etnologov in situ. Vsebina programa se prvenstveno navezuje na življenje Ljubljančanov, a jo bomo z obiski različnih muzejev po Sloveniji primerjali z življenjem drugod po domovini. Ob predavanjih bodo potekali obiski izbranih ustanov in posameznikov v Ljubljani, predavanja gostujočih sodelavcev na terenu in na strokovnih ekskurzijah po Sloveniji. V goste bomo povabili več slovenskih etnologov (dr. Marijo Makarovič, dr. Mojco Ravnik, Tanjo Tomažič, dr. Gorazda Makaroviča, prof. dr. Slavka Kremenška in druge), s katerimi bomo na terenu spoznavali njihovo etnološko raziskovanje. Na obiskih nacionalnih muzejev si bomo ogledali stalne razstave o zgodovini in etnologiji Slovencev. Načrtujemo obisk Porabja in porabskih Slovencev, Šmartnega v Brdih, Škofjo Loko s Poljansko dolino, Pomorski muzej Sergeja Mašera in druge.

Študenti pridobijo v programih geografije poglobljen in celosten vpogled v geografske procese, ki oblikujejo naravo in družbo. Svoje znanje bodo razširili in med seboj smiselno prepletli in povezali, s čimer bodo pridobili celovitejše vedenje o geografiji in vsem, kar nas obdaja. Glavni cilj programa je vdahniti geografiji dušo in jo narediti zanimivo, privlačno in predvsem uporabno v vsakdanjem življenju.  V programih geografije študenti sistematično spoznavajo geografijo slovenskih pokrajin in krajev, tudi v zamejstvu ter geografijo tujih dežel - z namenom, da se usposobijo za geografsko opazovanje in raziskovanje ter geografskih primerjave.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

V programu se seznanjamo s kulturnimi dogodki v slovenskem in širšem prostoru ter aktualnimi temami na literarnem področju doma in po svetu. Obravnavamo izbrana literarna dela slovenske in svetovne književnosti. Podrobnejša obravnava zajema predstavitev avtorja in obdobja, vsebine dela, umeščanje v širši časovni okvir in družbeni kontekst, literarno teoretsko obravnavo - zgradba, osebe, teme, motivi, primerjavo z drugimi deli, prebiranje odlomkov. Študenti  lahko po želji izbrano literarno delo predstavijo v obliki samostojnega prispevka / povzetka / analize. Namen programa je poglobiti védenje o izbrani literarni temi in ustvarjati možnosti vživljanja v posameznikovo usodo prek literarnega junaka ter odstirati duh časa. Prek sveta literature bodo lahko študenti znova ali na novo razmišljali o vedno aktualnih temah in iskali odgovore na različna vprašanja v svetu literature in zunaj nje.

»Od vseh mojih otrok si ti Peter najbolj človeški,« mu je dejal oče na smrtni postelji. Kako je ta zapoved vplivala na Petrove odločitve? Pustil je za seboj delo zdravnika, ker se mu je zdelo, da ni dovolj »človečen«, šel med raziskovalce, da ne bi naredil napak v odnosih z bolniki. Janez je šel študirat tisto, kar so študirali njegovi prijatelji. Zakaj? Ker mu je umrla mama, ko mu je bilo pet let, ker je njihov dom pogorel, ker je oče zbolel in to ga je naredilo negotovega. Ni želel zgubiti še prijateljev, zato  je mislil, da mora študirali, kar študirajo oni. Zakaj se Sanja umika, zakaj nič ne reče? Svoje obnašanje in obnašanje drugih razumemo le, če poznamo psihološka gibala v ozadju. Študijski krožek ni namenjen psihoterapiji, marveč obvladovanju in uporabi sistema analize medsebojnih odnosov.

Oktobra 2016 v Prirodoslovnem muzeju Slovenije odpiramo razstavo Naše malo veliko morje. Zato se bomo v tem študijskem letu posvetili morju in ostalim mokriščem, tako na pragu našega mesta (Ljubljansko barje), v drugih delih Slovenije, kot tudi po svetu. Govorili bomo o življenjskih razmerah in raznolikosti življenja v morjih, rekah, jezerih, močvirjih, podzemnih vodah, na poplavnih travnikih, v mlakah, pa tudi v lužah na pragu gozda. Čudili se bomo trdoživosti življenja in neverjetnim prilagoditvam organizmov na svoje okolje. Poleg mentorice bodo predavali strokovni sodelavci Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki so priznani strokovnjaki s področij geologije, paleontologije, botanike in zoologije.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Program seznanja študente z možnostmi povezovanja književnosti in kreativnega pisanja. Poleg literarno-zgodovinskih osnov pridobijo študenti potrebno znanje s področja kreativnega pisanja, ki jim je v pomoč pri lastnem literarnem ustvarjanju. Izbor vsebin povzema osrednja literarna obdobja od druge polovice 20. stoletja do danes ter njihove glavne filozofske in socialno-zgodovinske temelje. S primeri iz izbranih literarnih besedil se študenti seznanjajo s pripovednimi tehnikami. Analiza besedil pripomore k razmisleku o različnih načinih ubeseditve, ki jih preizkusijo v lastnih pisnih izdelkih.

Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Računalniki in pametne naprave, nove  zanimive aplikacije  niso zgolj domena mlajših generacij, tehnologija pripada vsem. Številni študenti Univerze za tretje življenjsko obdobje vešče uporabljajo obstoječe tehnologije in se z veseljem učijo uporabe novih. Nekateri med njimi so začeli z učenjem računalništva kot popolni začetniki, spet drugi želijo nadgraditi svoje znanje s spoznavanjem vse bolj naprednih tehnologij. V zadnjih letih ugotavljamo, da se potrebe naših študentov spreminjajo, zato smo pripravili raznoliko paleto vsebin: od prvih korakov na računalniku, utrjevanja programov Word, Excel in PowerPoint, dela z elektronsko pošto in internetom do naprednejših programov za osebni računalnik kot je obdelovanje fotografij, uporaba socialnih omrežij ter naprednejša uporaba pametnih telefonov in tablic. Naučili se bomo, kako posnamemo krajši film. Pri tem bomo uporabljali kamero, ki jo imate na fotoaparatih, mobitelih ali domačo kamero. Filme bomo izrezali, jih opremili z glasbo in ustreznimi podnapisi. K filmu bomo posneli tudi komentar (besedilo). V letošnjem letu se bomo učili računalniških veščin na novem operacijskem sistemu Windows 10.

Program s področja botanike nas uvaja v razumevanje rastlinskega bogastva in pestrost rastlinskega sveta v naši bližnji in širši okolici. V programu bomo spoznavali, kako rastline rastejo in se razvijajo, se učili razlikovati domače in tujerodne rastline, spoznavali različna okolja in njihov vpliv na rastline in obratno, preplet rastlinskega sveta in človekovega delovanja ter razvijali kritičen odnos do človekovih posegov v naravo.

V programu se učimo veščine besednega nastopanja: kako nadgraditi oziroma poglobiti debatiranje in diskutiranje; kako se odzvati, kadar se sogovornik z nami ne strinja, nam nasprotuje, postane žaljiv ali celo verbalno napadalen. Spoznavamo reševanje konfliktnih situacija: kako se odzvati, kadar se znajdemo v konfliktni situaciji; kako resnico, namen in krivdo spremeniti v razumevanje (poslušanje) zgodb, kako se umiriti in samozavestno spregovoriti;  kako se suvereno odzvati v manj prijetnih situacijah.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Program namenjamo proučevanju različnih stavbnih in urbanističnih zasnov v slovenskem prostoru in po svetu. Poudarek bomo dali spoznavanju tehničnih pravil in zahtev za grajene konstrukcije ter stratigrafiji kamnitih zidanih konstrukcij. Preučevali bomo vpliv razvoja znanosti, umetnosti, komunikacij ter izmenjave znanja in dobrin itd. na stavbno dediščino. Obravnavali bomo izbrane teme s področja stavbne in druge nepremične kulturne dediščine po dogovoru s študenti. Program povezujemo in nadgrajujemo s študijskimi ogledi na terenu.

Namen programa je z raziskovalnim projektnim delom pridobiti interdisciplinarno znanje o kulturni dediščini našega mesta, razvijati umetnostnozgodovinsko opazovanje, analiziranje, primerjanje, sintetiziranje in vrednotenje ter slediti dnevnim dogajanjem na področju umetnosti in kulture.  Program vsako leto posvetimo izbranemu ustvarjalcu (denimo Maksu Fabianiju, Jožetu Plečniku itd.) in se poglobimo v njegov ustvarjalni opus. Izobraževalno delo v predavalnici se prepleta z raziskovanjem in ogledi na terenu.

Program namenjamo spoznavanju, razumevanju in razvijanju kritičnega vrednotenja aktualnih dogajanj v Ljubljani, Sloveniji in po svetu. Spoznavali bomo zakonitosti, ki vodijo oblikovanje naše realnosti in vsakdanjega življenja. Razvijali bomo zavedanje pomena Ljubljane za nas, za širšo okolico in kot potencialno regionalno središče tudi za sosednje pokrajine. Obravnavali bomo stalne kazalce razvoja, spremljali trende v upokojevanju, spreminjajočo se višino pokojnin in vprašanja o prenosu znanja in izkušenj na mlajše generacije. Odkrivali bomo vzroke za konflikte na Bližnjem vzhodu in jih postavljali v kontekst s povečanimi prisilnimi in drugimi oblikami migracij ter vojnami, ki divjajo na tem območju. Posvečali se bomo vprašanjem družbene neenakosti. Spremljali bomo razvoj inovacij na področju zelenih tehnologij in ekološkega razvoja. Del programa se bo odvijal v skladu s predlogi vsebin udeležencev programa.

V programu spoznavamo osnovne značilnosti različnih ljudstev sveta, njihovo kulturo in zgodovino. To študijsko leto namenjamo spoznavanju ljudstev Južne Amerike, Afrike in Azije, tako že izginulih kot še živečih. Poglobili se bomo v posebnosti njihove bivalne kulture, prehranjevalnih navad, različnih običajev in spoznavali tudi njihova široka duhovna obzorja. Ozrli se bomo v sfero njihovega umetniškega ustvarjanja (jamske poslikave, ritualne maske, oblačila ipd.), izražanje skozi ples in glasbo ter odstirali različne oblike verskih vzorcev (animizem, totemizem, politeizem itd.). Da bi bolje razumeli njihov način življenja, bomo spoznali njihovo zgodovino in okolje, v katerem živijo. Oboje je ključno za razumevanje njihovih današnjih tradicij in običajev. Na žalost se bomo večkrat srečali s predsodki, rasizmom in posledicami kolonializma ter podobnimi zablodami, ki so zagrenile življenje številnim ljudstvom sveta. Ogledali si bomo tudi kratke dokumentarne filme, ki nam pričarajo barve, zvoke in obraze ljudi, ki živijo na nekoliko drugačen način.

Pregled umetnostnih zvrsti in stilnih obdobij, slovenska umetnostna dediščina, ikonografija in drugi programi. Možen je vpis v različne programe na različnih lokacijah in v različnih terminih.

Razvoj in pregled vrtnih stilov skozi zgodovinska obdobja različnih kultur, osnove arhitekturnega načrtovanja vrtov in rastne zahteve različnih rastlinskih vrst, oblikovanje vrta. Osnove za samostojno izdelavo idejnega načrta vrta pridobivamo s  preučevanjem baročnih vrtov Francije, Nemčije in Avstrije ter krajinskih vrtov Anglije. Elementi vrtnega oblikovanja, spoznavanje različnih vrst rastlin (vrtnice, zeliščni vrt, grmovnice in drevesa, trajnice in trave itd.) in načinov zasaditev rastlin. Vodni motiv pri zasnovi in oblikovanju vrta.

V programu se bomo že šesto študijsko leto posvečali pisanju kratkih zgodb. Glavni namen programa bo izdaja knjige kratkih zgodb udeleženk programa, ki so jih ustvarile v letih literarnega ustvarjanja na UTŽO.