Študijski programi
Študijski programi
SPLETNA JEZIKOVNA UNIVERZA – PRIDRUŽITE SE ...
Zdaj, ko stiki v živo niso mogoči, so mentorji na Univerzi za tretje življenjsko obdobje razvili programe in prilagojene ...
VSI DOGODKI >>Študijsko leto 2020/2021
Informacije o študijskih skupinah, ki v študijskem letu 2020/2021 potekajo na daljavo, prejmete na: 01/433 20 90 ali na univerza3@siol.net.
Število skupin
Angleški jezik
56
Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, lahko sedemo na kolo, gremo na potovanje in povsod postavljamo vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše.« Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, gremo k zdravniku v tujem kraju, si dopisujemo, delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.
Arheologija
1
V programu nam bodo znanstveni sodelavci in predavatelji Slovenskega arheološkega društva približali različne vsebine s področja arheologije, skozi katere bomo spoznavali arheološko dediščino doma in po svetu. Cilj programa je celovito spoznati arheološko vedo in njen pomen za sodobno družbo. Spoznati zgodovino nastajanja arheološke misli in znanstvene vede po svetu in v Sloveniji, glavne metode arheološkega dela, vlogo arheologije v varstvu in upravljanju s kulturno dediščino ter prispevek arheologije k izzivom sodobne družbe.
Človek in njegove pisave
2
Program je namenjen spoznavanju razvoja pisave, družbenih razmerij, nastajanju knjige in spoznavanju pisav kot tudi praktičnemu učenju lepopisja. Teoretični del programa nas uvede v zgodovino pisave; spoznavali bomo, kako se je pisava razvijala, kakšna so bila družbena razmerja, ki se kažejo v starih kaligrafskih zapisih, kako je nastajala današnja oblika knjige. V praksi se bomo učili rimske kapitale in minuskule, prelepe karolinške pisave, tudi gotice in še nekaterih drugih pisav. Ob zvokih gregorijanskih spevov bomo počasi, natančno in umirjeno vlekli črke ali s čopičem risali iluminacije črk. Spoznali bomo zlatenje, se seznanili z nekaterimi vrstami papirja, razvijali bomo likovnost in željo po odkrivanju nekdanjih pisav v sodobnih zapisih: pisali bomo voščilnice, vabila, jedilne liste, koledarje …
Človek in okolje
1
V programu obravnavamo širok nabor tem s področja biologije, kemije, fizike, medicine, ekologije in drugih ved. Pri obravnavi tem bomo posvetili največ pozornosti temu, kako iskati informacije in kako ovrednotiti resničnost teh informacij na znanstven način. Posvetili se bomo predvsem naslednjim vsebinam: sodobne oblike mobilnosti, pomen biodiverzitete za človeka in zakaj želimo iztrebiti komarje, kaj prinašajo roboti za družbo, pridelava hrane (bio, eko, organic ...), odpadki in onesnaževanje, matične celice pri človeku, tedenske novice iz znanosti (kratki povzetki znanstvenih odkritij) in temam po izboru udeležencev programa. Program je namenjen spoznavanju znanstveno podprtih in preverjenih vsebin in prepoznavanju »nestrokovnih in nepreverjenih informacij«, zato bomo spodbujali kritično razmišljanje in kritičnost do informacij, ki jih prejemamo.
Čudoviti svet križank in ugank
1
Ugankarstvo mnogi dojemajo kot prostočasno dejavnost, kot dejavnost, ki ni 'resna' izobraževalna dejavnost. Vendar tako menijo le tisti, ki ugankarstva ne poznajo od blizu. Ugankarstvo se namreč vrašča v lokalno, nacionalno ali svetovno kulturo. Nekatere uganke so obče in v nekaterih igrah, kot je denimo japonski sudoku, ni kulturnih pregrad. Številke in igre so do neke mere v vseh kulturah in jezikih enake. V sestavljanju ugank in drugih miselnih iger razvijamo kognitivne sposobnosti, zmožnost načrtovanja, kombinatorike in odločanja; tiste miselne procese torej, ki so prenosljivi na vsa področja življenja.
Etnologija: rituali, praznovanja, šege in navade
1
Uvodoma se bomo seznanili s tem, kaj ritual pravzaprav je. Spoznavali bomo rituale življenjskega, delovnega in letnega cikla, religiozne rituale, politične rituale ipd. tako pri nas kakor v drugih družbenih skupinah. Primerjali bomo rituale pri nas v Sloveniji in drugod po svetu. Seznanili se bomo s teoretskimi in praktičnimi vidiki rituala. Spoznavali bomo tudi temeljne preučevalce ritualov, kot so Emile Durkheim, Arnold Van Gennep, James Frazer, Victor Turner in drugi.
Francoski jezik
12
Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.
Geografija
11
Udeleženci izobraževalnih programov za geografijo se seznanjajo z geografijo kot znanostjo, njenim predmetom raziskovanja in metodološkimi okviri. Spoznavajo osnovne zakonitosti posamezne pokrajinske prvine na planetu in njihovega medsebojnega součinkovanja. Programi zajemajo poglavja iz obče geografije kot tudi namembno spoznavanje fizične (naravne) in družbene geografije Slovenije, Evrope in sveta.
Italijanski jezik
28
Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.
Keramika
5
Namen programa je vzbuditi veselje do oblikovanja in izdelave keramike, razvijati samostojno ustvarjanje in preizkušanje novih oblik, razviti občutljivost za barve in oblike. Predmeti iz gline tako zaživijo v svojih raznolikih razsežnostih. V uvodnem delu programa se bomo posvetili osnovnim lastnostim gline in tehnikam oblikovanja ter izdelovanju uporabne keramike enostavnih oblik, v nadaljevanju sledijo večje forme. V tem študijskem letu bomo ustvarjali uporabne keramične izdelke: ptičje hišice, česnik, čebulnik, novoletne dekoracije, cvetlični lonec, čajnik, skodelice, pekače, keramične torte, stojala za torto, nakit.
Kitajska nekoč in danes
1
V programu se seznanjamo s kitajsko zgodovino, kitajsko družbo in njeno kulturo, tradicionalnim in sodobnim načinom življenja Kitajcev. Spoznavamo kitajske prestolnice nekoč in danes, naravne in kulturne znamenitosti, slavne ženske like na Kitajskem, kitajsko arhitekturo, značilnosti kitajske kuhinje, skrb za zdravje in dobro počutje po kitajskih ljudskih nasvetih in tradicionalni kitajski medicini, kitajsko ljudsko umetnost, klasično in moderno literaturo, kitajske reke in pregovore, kaligrafijo in slikarstvo. Program prepletamo z ogledi delavnic in razstav na Konfucijevem inštitutu v Ljubljani, z ogledi in analizo kitajskih filmov, dokumentarnih filmov o Kitajski in obisk kitajskih likovnih razstav, kitajskih restavracij ipd.
Kitajski jezik
1
Izobraževanje na nadaljevalnih stopnjah.
Književnost
1
Namen programa je z branjem in skupinsko analizo prebranega spoznati različna literarna dela, literarne vrste oz. zvrsti, avtorje in obdobja, jih med seboj primerjati in posredno odpirati nova polja za diskusijo, ustvarjati možnosti vživljanja v posameznikovo usodo prek literarnega junaka ter odstirati duh časa. Obravnavali bomo literarna dela slovenske in svetovne književnosti. Podrobnejša obravnava bo zajemala predstavitev avtorja in obdobja, vsebine dela, umeščanje v širši časovni okvir in družbeni kontekst, literarno teoretsko obravnavo – zgradba, osebe, teme, motivi, primerjavo z drugimi deli, prebiranje odlomkov … Seznanjali se bomo tudi s kulturnimi dogodki in aktualnimi temami v književnosti.
Kulturna in socialna antropologija
1
Kulturna in socialna antropologija skupaj z etnologijo sta vedi o človeških skupnostih in človeku kot družbenem bitju. Postajata vedno bolj zanimivi in uporabni vedi humanistike v sodobnem, globalnem in multikulturnem svetu. Kdo smo? Kakšne so oblike našega združevanja? Kaj nas povezuje in kaj razlikuje? To so le nekatera vprašanja, ki jih vedi naslavljata. Spoznavali bomo temeljne usmeritve (evolucionizem, funkcionalizem, strukturalizem, postmodernizem itd.) in njihove glavne predstavnike (kot na primer Jamesa Frazerja, Bronislawa Malinowskega, Fraza Boasa, Margaret Mead, Ruth Benedict, Marcela Maussa, Claude Levi Straussa, Pierra Bourdieuja itd.). Dotaknili se bomo nekaterih družbenih konceptov, o katerih se sprašujemo kot ljudje in na katere odgovarjajo antropologi v svojih raziskavah: kultura, družba, identiteta, telo, spol, družina, država, rituali, dediščina, globalizacija ipd. Poleg klasičnih metod frontalnega poučevanja si bomo ogledali tudi kakšno razstavo ali film ter se včasih podali tudi v bolj igrive vode in odigrali kakšno igro vlog, da bi bolje razumeli posamezne koncepte.
Latinski jezik in kultura
1
Študenti spoznavajo izvor Rimljanov in njihovega jezika, seznanijo se s kratko rimsko zgodovino, naučijo se izgovarjati latinske besede in brati latinska besedila ter spoznavajo osnovne slovnične strukture. Odkrijejo nove latinske napise v domačem okolju in jih znajo prevesti. Spoznajo izvor tujk (iz latinščine). V programu pridobivajo znanje za poznavanje mitoloških zgodb in rimske zgodovine ter kulture. Seznanijo se z zgodovino Rimljanov na Slovenskem in arheološkimi ostanki iz rimskega časa na naših tleh.
Ljubljana in Ljubljančani
1
Našo prestolnico so skozi zgodovino zaznamovali številni prebivalci, ki so v mestu pustili svoj pečat. Na izobraževalnih srečanjih bomo spoznavali njihovo življenje in delo ter tako skušali obuditi spomin na njihov prispevek k razvoju mesta. Program ni posvečen zgolj najbolj znanim Ljubljančanom, marveč tudi tistim bolj pozabljenim oziroma tistim, ki jih ne poznamo tako dobro, pa zato niso nič manj pomembni za razvoj našega mesta. V tem študijskem letu bomo spoznavali Ljubljano v 19. in 20. stoletju. Vedno bolj številni časopisi in revije so za seboj pustili številne zgodbe o Ljubljani in Ljubljančanih, ki bi jih mnogi vpleteni najraje pozabili. Mesto, ki je bilo pred 200 leti še bolj podobno srednjeveškemu kot modernemu, se je začelo hitro spreminjati. Iz belega je postalo sivo, vedno bolj megleno in vedno manj smrdljivo. Gradnja kanalizacije, elektrifikacija in burno politično zmerjanje so le nekatere od tem, s katerimi se bomo ukvarjali letos.
Ljubljana, moje mesto in svet okoli nas
1
V programu bomo obravnavali Ljubljano, njena naselja in okolico ter bližnji in bolj oddaljen svet okoli nas. Obravnavane vsebine bomo analizirali na podlagi dostopnih statističnih, arhivskih in drugih uporabnih podatkov. Posebno pozornost bomo namenili tako imenovanim genetskim (DNK) študijam o izvoru prebivalstva Slovenije ter razložili postopke tovrstnih analiz in njihove zanimive ugotovitve. Analizirali bomo raznolike oblike sobivanja različnih dejavnosti v mestu. Spremljali bomo aktualne dogodke ter si odgovarjali na vprašanja, kakšno mesto si želimo, kaj nas v mestu moti in kaj pogrešamo. Poleg same Ljubljane in njene okolice se bomo ukvarjali s primerjavami med Ljubljano in podobnimi mesti v Evropi, ki jih bomo popestrili s potopisnimi slikovnimi gradivi. Temeljni cilj primerjav je zavedanje pomena Ljubljane za nas, širšo okolico in kot potencialno regionalno središče tudi za sosednje pokrajine.
Medsebojni odnosi in sporazumevanje
5
Udeleženci pridobivajo in razvijajo v programu znanje in spretnosti za boljše razumevanje sebe in drugih, izboljšanje komunikacijskih spretnosti, razvijanje ustreznih načinov razreševanja konfliktov v odnosih. Udeleženci programa razvijajo prepoznavanje in razumevanje svojih čustev in čustev drugih, kar jim pomaga obvladovati različne situacije v medosebnih odnosih. Program temelji na metodi transakcijske analize po Ericu Bernu in zajema naslednje vsebine: Komunikacija, komunikacijsko polje, transakcije, sporočila. Čustva in čustvena inteligenca. Ego stanja. TA-pozicije. Referenčni okvir. Življenjski scenarij. Osnove razvojne psihologije. Osnove socialne psihologije. Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Osnove etike, etika v medosebnih odnosih.
Misleče telo: program za razumevanje telesa z gibalno-somatskimi vajami
2
Somatsko razumevanje telesa (Sôma, grško živo, zavedajoče se telo) obravnava telo celostno. Somatsko izobraževanje je disciplina, ki temelji na metodah učenja zavedanja telesa, ki se giblje v prostoru. Telesa ne razume zgolj kot »organizem«, marveč kot mesto doživljanja, zavedanja in spreminjanja samega sebe. Program je namenjen vajam za boljšanje gibljivosti, koordinacije, ravnotežja in vzdržljivosti ter razumevanju telesa. Vadbo spremlja teoretska razlaga delovanja posameznih somatskih tehnik, njihovega vpliva na telo in duha (fiziološki, psihološki in sociološki vidiki telesa). Program zajema osnove sproščenega dihanja, osnove sproščanja in boljšanja psihofizičnega počutja. Gre za proces izobraževanja in osebnostne rasti (več znanja, več spretnosti, spremenjena stališča). Študenti se učijo opazovati telo, kako deluje, učijo pa se tudi odnosa do sebe. Program boljša odzivnost in spontano odzivnost telesa. Obravnava tudi držo telesa in vzorce obnašanja, povezane z gibanjem, dojemanjem in identiteto telesa.
Moji starši so stari – kritična geragogika
1
Program nosi naslov Moji starši so stari, a gre za starost naših staršev in nas samih. Starost, mlajša ali starejša, je pod udarom stereotipov. Vse generacije se moramo spreminjati, a še najbolj starejši, da ne bi ovirali svojega razvoja in razvoja drugih. Program je namenjen obravnavi individualnih in družbenih vprašanj v povezavi s poznejšimi leti življenja. Ali sploh vemo, kdaj je nekdo star? Je to takrat, ko je nad starostnim poprečjem v državi, ali takrat, ko ga obdajajo predvsem mladi ljudje? Posebej se bomo posvetili izbranim vsebinam iz transakcijske analize, kot so: življenjski scenarij, obrambni mehanizmi, čustva itd. Namen programa je spoznavati svoje obnašanje (in drugih), razumeti njegove korenine ter obvladovati sporazumevanje in čustva.
Narava – znana neznanka
1
Program posvečamo spoznavanju različnih oblik življenja v različnih življenjskih okoljih (srednjeevropski gozdovi, tundra, tajga, puščava, voda, v zraku …) ter različnih zanimivih prilagoditev rastlin, živali in drugih organizmov na življenjske razmere v teh okoljih. Ta osnovna tema se vseskozi prepleta tudi s človekovim vplivom na naravo in posledicami prekomernega izkoriščanja naravnih virov ter opozarjanjem na potrebo po sonaravnem bivanju človeka na tem planetu. Predavanja, skupinsko delo in delo v parih popestrimo s študijskimi izleti v naravo in obiskom različnih naravoslovnih ustanov (živalski vrtovi, botanični vrtovi, muzeji ipd.). Udeleženci tako skozi leta spoznajo več različnih svetovnih biotopov, živali, rastlin in druge organizme, ki živijo v teh biotopih. Spoznavajo prilagoditve živali, rastlin in drugih organizmov na specifične življenjske razmere, razvijajo zavedanje o človekovi odvisnosti od narave in spoštljiv odnos do narave. Študijsko leto zaokrožimo s tematsko razstavo v prostorih Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Naravno vrtnarjenje
3
Spoznavali bomo značilnosti in prednosti naravnega vrtnarjenja ter načine in metode naravnega vrtnarjenja. Poglobili se bomo v pridelavo in vzgojo vrtnin, grmovnic, drevnin, jagodičja, zelišč, cvetlic itd. Spoznavali bomo varstvo rastlin, plevele, škodljivce in bolezni rastlin. Naučili se bomo pridelati svoja semena. Namen programa je, da se usposobimo za samostojno praktično delo v vrtu.
Nemški jezik
15
Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.
Notranja oprema in kultura bivanja
1
Program je namenjen spoznavanju sodobne bivalne kulture in bivalnih trendov, prepoznavanju lastnih želja in potreb v bivalnem okolju, spoznavanju osnovnih metod za načrtovanje notranje opreme, razvijanju estetskih meril, kritičnosti, analitičnosti in odnosa do bivalne kulturne dediščine. Skozi analizo posameznih primerov se bomo učili, kako opremiti bivalni prostor uporabno, estetsko in okolju prijazno. Iskali bomo odgovore na vprašanje, ali vemo, kaj hočemo in kaj potrebujemo v prostoru. Posvetili se bomo tudi problemom bivanja starejših v neprilagojeni arhitekturi in spoznavali možne prilagoditve domačega okolja za udobno staranje, pregled kritičnih mest in predlogi rešitev: vhodni del, hodniki, kuhinja, kopalnica in drugo.
Novinarstvo
1
Diskusija o tekočih dnevnih temah. Pisanje novinarskih člankov. Analiza napisanih člankov, objavljanje prispevkov v medijih, predvsem v naši redni rubriki v reviji Vzajemnost. Poleg pisanja novinarskih člankov se učimo tudi fotografiranja. Udeleženci programa spoznavajo izrazno vrednost fotografije, ki poudari sporočilnost članka. Spoznavanje različnih novinarskih zvrsti. Študijski obiski uredništev. V skupini se hkrati posvečamo tudi analizi aktualnih dogajanj doma in po svetu. Zaželeno je, da imajo udeleženci programa osnovno poznavanje dela z računalnikom (zlasti program Word), da imajo internet oz. uporabljajo elektronsko pošto ter poznajo osnove fotografiranja.
Od branja do pisanja
2
Program seznanja študente z možnostmi povezovanja književnosti in kreativnega pisanja. Poleg literarno-zgodovinskih osnov pridobijo študenti potrebno znanje s področja kreativnega pisanja, ki jim je v pomoč pri lastnem literarnem ustvarjanju. Izbor vsebin povzema osrednja literarna obdobja od druge polovice 20. stoletja do danes ter njihove glavne filozofske in socialno-zgodovinske temelje. S primeri iz izbranih literarnih besedil se študenti seznanjajo s pripovednimi tehnikami. Analiza besedil pripomore k razmisleku o različnih načinih ubeseditve, ki jih preizkusijo v lastnih pisnih izdelkih.
Portugalski jezik
2
Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.
Računalniško izobraževanje in spoznavanje novih tehnologij na začetni in nadaljevalnih stopnjah
23
Računalniki in pametne naprave niso zgolj domena mlajših generacij, tehnologija pripada vsem. Številni študenti Univerze za tretje življenjsko obdobje vešče uporabljajo obstoječe tehnologije in se z veseljem učijo uporabe novih. Nekateri med njimi so začeli z učenjem računalništva kot popolni začetniki, spet drugi želijo nadgraditi svoje znanje s spoznavanjem vse bolj naprednih tehnologij. V zadnjih letih ugotavljamo, da se potrebe naših študentov spreminjajo, zato smo pripravili raznoliko paleto vsebin: od prvih korakov na računalniku, utrjevanja programov kot so Word in sorodni programi, dela z elektronsko pošto in internetom do naprednejših programov za osebni računalnik kot je obdelovanje fotografij, uporaba socialnih omrežij ter naprednejša uporaba pametnih telefonov in tablic.
Rastlinstvo Slovenije
1
V programu spoznavamo pestrost rastlinskega sveta okoli nas, različna okolja in njihov vpliv na rastline in obratno ter preplet rastlinskega sveta in človekovega delovanja. Naučimo se prepoznati in razumeti rastlinske vzorce v posamezni pokrajini, spoznavamo značilnosti rastlinskih vrst in pestrost rastlinskega sveta okoli nas. V študijskem letu 2020/21 bomo obravnavali alpsko floro.
Razvijamo kognitivne spretnosti
1
V družbi se vse bolj širi ozaveščenost in interes starejših za ohranjanje zdravja, ne zgolj fizičnega, marveč tudi za krepitev in razvijanje mentalnih oziroma kognitivnih spretnosti in sposobnosti. Program obsega razvijanje in urjenje pozornosti in koncentracije, urjenje spomina skozi različne mnemotehnike, razvijanje verbalnih in numeričnih sposobnosti, predelovanje informacij s poudarkom na logičnem sklepanju. Tovrstne vaje spodbujajo levo in desno polovico možganov. Delo v skupini poteka sproščeno in deluje motivacijsko.
Risanje in slikanje
8
V programu se posvečamo osnovam risanja do slikanja v različnih tehnikah in motivih. Spoznavanje likovne teorije prepletamo s spoznavanjem različnih likovnih stilov in likovnega jezika. Člani skupine imajo zelo različno predznanje in različne aspiracije, zato program temelji na skupnih vsebinah, poudarek pa je na individualnem delu s posameznikom in razvijanju njegove individualnosti v likovnem izražanju. Člani skupine pod mentorskim vodstvom izbirajo poljubno motiviko kot tudi likovne tehnike. Mentor jim pri tem svetuje, jih vodi v likovnem ustvarjanju in skozi analizo njihovega likovnega procesa spodbuja razvoj umetniškega likovnega izraza posameznika. Delo v skupini je tako preplet učenja drug od drugega, učenja novih slikarskih tehnik in izpopolnjevanja tehnik, ki smo jih že obravnavali v preteklih letih. Delo v predavalnici povezujemo s študijskimi obiski aktualnih likovnih razstav.
Različni programi in termini, različni mentorji.
Ruski jezik
4
Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.
Slovenske umetnice
1
V programu bomo spoznavali slovenske umetnike, ki so izstopali v okolju in času, v katerem so ustvarjali. S svojim neugnanim duhom so zaznamovali svoj čas in nas navdihujejo še danes. Seznanili se bomo z okoliščinami, v katerih so odraščali in nato ustvarjali ter se na zanimiv način srečali z njihovim navdihujočim delom. Letošnji program bomo posvetili Miri Mihelič in Mili Kačič, dvema izjemnima umetnicama, ki sta na literarnem področju zaznamovali slovenski prostor. Del izobraževalnih srečanj bomo namenili slovenskim ilustratorkam: spoznavali bomo Jelko Reichman, Marlenko Stupica, Marjanco Jemec Božič, Ančko Gošnik Godec in Jelko Godec Schmidt.
Španski jezik
10
Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.
Spoznajmo svoje mesto
1
Namen programa je z raziskovalnim projektnim delom pridobiti interdisciplinarno znanje o kulturni dediščini našega mesta. Preučevali bomo Plečnikovo dediščino 20. stoletja na področju arhitekture, kiparstva in slikarstva v svetu in kako se je Plečnik odzival na napredek in novosti. Obravnavali bomo umetnostnozgodovinski razvoj človekovega ustvarjanja na področju romanske likovne umetnosti. Spremljali bomo aktualna dogajanja na področju umetnosti in kulture doma in po svetu - poročanje na izobraževalnih srečanjih. Ogledali si bomo Plečnikovo arhitekturo in urbanistično ureditev v Ljubljani ter aktualne razstave po mestu.
Spoznavanje glasbene umetnosti
2
V programu poglabljamo poznavanje in razumevanje klasične glasbe, spoznavamo razvoj glasbenih oblik in zvrsti ter značilnosti posameznih glasbenih obdobij in skladateljskih opusov, razvijamo zmožnosti analitičnega poslušanja glasbe, predvsem pa doživljamo veselje in izpolnitev (čutno, čustveno, kognitivno, duhovno) ob poslušanju mojstrovin klasične glasbe. V letošnjem študijskem letu bomo nadaljevali s pregledom razvoja glasbene umetnosti med leti 1750-1830. Spoznavali bomo uglasbitve značilnih besedil in vsebin skozi stoletja: npr. pomlad, nacionalna zavest … Poglobili se bomo v pregled razvoja glasbil in z njimi povezanega repertoarja. Pridobili bomo podrobnejši vpogled v posamezna značilna glasbena dela kasnejših obdobij (izbrana opera, oratorij, balet, simfonija, koncert, komorni ciklus …).
Svetovne religije in verstva
2
Namen programa je spoznati pretekla in sodobna verstva in religije. Seznanili se bomo z obstoječimi viri za posamične religije. Poglobili se bomo v pomembne snovalce posamične religije, pogled na stvarjenje sveta, v verske vsebine in prakse (obredi in rituali), ikonografijo in pogled na onostranstvo. Religijo bomo umestili v čas in prostor ter poglobili snov s tedanjim miselnim okoljem in družbo (filozofija, literatura, pričevanje v likovni umetnosti itd.) ter se posvetili odnosom med posameznimi religijami.
Trgi, ulice in stavbe okoli nas
3
Sprehajamo se po našem mestu, pogosto z zastrtimi očmi. Morda ne zaznamo ulic, trgov, stavb, mestnih prostorov in morda ne vemo, kako brati njihovo lepoto. Morda o trgih, ulicah, stavbah, mostovih nimamo dovolj znanja, da bi njihovo zanimivo in hkrati tudi svojo zgodbo lahko povedali sebi in drugim. V programu bomo preučevali različne arhitekturne in urbanistični primere našega mesta, se učili gledati, doživljati, brati in tudi fotografirati mestne prostore z različnih perspektiv. Razčlenjevali bomo različne arhitekturne in urbanistične primere našega mesta in njegovega razvoja skozi zgodovino. Poglobili se bomo v razumevanje prostorskih zagat in rešitev v našem mestu. V programu razvijamo zmožnost refleksije osebnih izkušenj doživljanja trgov, ulic, stavb in drugih elementov grajenega mestnega prostora.
Umetniška fotografija
1
Fotografija je čudovita dejavnost, ki posameznika popelje v ustvarjanje, raziskovanje, kakovostno preživljanje časa in druženje. Delo v študijski skupini bo potekalo deloma teoretično, predvsem pa praktično. Umetnost fotografiranja bomo spoznavali in raziskovali v različnih okoljih: v Botaničnem vrtu, parku Tivoli, živalskem vrtu, sprehodili se bomo po Plečnikovi Ljubljani in preučevali motive za fotografiranje. Učili se bomo o kompoziciji, svetlobi, tehniki fotografije, spoznavali bomo prenos fotografij na računalnik ter shranjevanje in enostavno obdelavo fotografij na računalniku. Študijsko leto bomo zaokrožili s skupinsko razstavo fotografij.
Umetnostna zgodovina
37
V številnih programih spoznavamo zgodovino umetnosti skozi različna časovna obdobja, od prazgodovine do sodobnega časa, pregled umetnostnih zvrsti in stilnih obdobij, slovensko umetnostno dediščino, ikonografijo, simboliko v likovni umetnosti itd. Možen je vpis v različne programe na različnih lokacijah in v različnih terminih.
Ustvarjalno pisanje
3
Program smo podnaslovili Od zamisli do zgodbe. Pisali bomo zgodbe in jih predstavljali skozi fokus različnih pripovedovalcev. Raziskovali bomo različne identitete in kaj jih žene ter odkrivali, kako iz njih ustvarjati literarne like. Poglabljali bomo so-čutenje, da bodo liki na papirju polno zaživeli. Brusili bomo dialog in spoznavali, kako pripovedovati zgodbo. Zabavali se bomo z ustvarjalnimi vajami, ki bodo krepile besedni korpus, upogibale domišljijo in podpirale našo individualnost. Delavnice ustvarjalnega pisanja bodo predvsem igralnice, prostor svobodnega eksperimentiranja, zabavnih vaj, raziskovanja in pogovora. Potrebo po ustvarjalnem pisnem samoizražanju bomo nadgradili še z učenjem čiščenja besedil, brez katerega ni prave umetniške besede.
Ustvarjamo vrtove
3
V programu bomo spoznavali, kako lahko vsak, še tako majhen košček zemlje postane vrt, ki nas navdušuje z estetsko in bogati s praktično vrednostjo. Poglobili se bomo v zasnovo in oblikovanje vrta in se učili, kako pri tem upoštevati tradicijo, prostorske danosti in obenem ustvariti vrt, ki bo izražal nas. Seznanili se bomo z osnovnimi prijemi v oblikovanju vrta: točka - linija - ploskev - volumen, oblika - velikost - tekstura - barva - svetloba, organsko in geometrijsko načelo, ekologija - trajnost - naravni sistemi, identiteta - gradivo - struktura - vzorec. Prepoznavali bomo značilnosti odprtega prostora in pomen lokalne identitete pri posegih v prostor. Na praktičnih primerih se bomo poglobili v spoznavanje osnovnih zasaditvenih vzorcev in načinov uporabe rastlinskega gradiva (drevesa, grmovnice, trajnice, okrasne trave, zelišča, dišavnice …).
Zgodovina
14
Zgodovina Slovenije, Evrope in sveta. Različni programi, različni mentorji, različni termini.
Zgodovina in civilizacije Bližnjega vzhoda
1
Vsebine v programu nam bodo približale zgodovino kultur in civilizacij Bližnjega vzhoda, torej območja na azijski strani Sredozemlja tja do Irana. Spoznavali bomo ekonomsko problematiko, spremljali zgodovino ljudstev in narodov in njihov način življenja. V tem študijskem letu bomo obravnavali Turški in Perzijski imperij ter njuno vladanje Bližnjemu vzhodu. Problemi v obeh imperijih so v 17. stoletju začeli spodkopavati njuno moč. Težavam znotraj imperijev se v naslednjem stoletju pridruži tudi vedno bolj opazno zaostajanje za Evropo. Zato se ob vstopu v 19. stoletje za Turški imperij uveljavi ime 'bolnik ob Bosporju'. Vzpon nacionalizma je začel spreminjati identiteto tamkajšnjih ljudi in ustvarjati nove razcepe in krize. Sledi usodna 1. svetovna vojna, katere posledice so na Bližnjem vzhodu vidne še danes. Razpad imperijev in nastanek novih držav po 2. svetovni vojni so začrtali Bližnji vzhod, kot ga poznamo dandanes. Sledi hladna vojna, ustanovitev Izraela in nedavno nova serija vojn na Bližnjem vzhodu ter vzpon islamskega fundamentalizma.