Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Pri astronomiji skušamo zaobjeti vsebine od praktičnih opazovanj do poljudnih razlag najnovejših odkritij kozmologije. Izobraževalna srečanja so strukturirana tako, da poleg vodilne teme vedno pregledamo še aktualno dogajanje na področju astronomske znanosti, raziskovanja vesolja ter prihajajoče in minule astronomske pojave. Osrednja tema letošnjih izobraževalnih srečanj bo zgodovina astronomije. Dotaknili se bomo vloge astronomije pri zgodnjem razvoju civilizacije, sledili bomo njeni preobrazbi v znanost in nato skokovitemu razvoju, ki so ga spodbudile vse naprednejše opazovalne tehnike. Še posebej bomo izpostavili pomen mednarodnega sodelovanja in standardizacijo poimenovanj v astronomiji, saj je njen razvoj močno pospešilo prav to, da znanstveniki iz različnih okolij med seboj lahko izmenjujejo opazovalne podatke. Člani skupine imajo na voljo tudi svoj lastni teleskop, ki jim omogoča opazovanje nebesnih teles in pojavov pod mentorjevim strokovnim vodstvom.

Program je namenjen spoznavanju razvoja pisave, družbenih razmerij, nastajanju knjige in spoznavanju pisav kot tudi praktičnemu učenju lepopisja. Teoretični del programa nas uvede v zgodovino pisave; spoznavali bomo, kako se je pisava razvijala, kakšna so bila družbena razmerja, ki se kažejo v starih kaligrafskih zapisih, kako je nastajala današnja oblika knjige. V praksi se bomo učili rimske kapitale in minuskule, prelepe karolinške pisave, tudi gotice in še nekaterih drugih pisav. Ob zvokih gregorijanskih spevov bomo počasi, natančno in umirjeno vlekli črke ali s čopičem risali iluminacije črk. Spoznali bomo zlatenje, se seznanili z nekaterimi vrstami papirja, razvijali bomo likovnost in željo po odkrivanju nekdanjih pisav v sodobnih zapisih: pisali bomo voščilnice, vabila, jedilne liste, koledarje … Ogledali si bomo tudi rokopise v Cistercijanskem samostanu Stična.

Ugankarstvo mnogi dojemajo kot prostočasno dejavnost, kot dejavnost, ki ni 'resna' izobraževalna dejavnost. Vendar tako menijo le tisti, ki ugankarstva ne poznajo od blizu. Ugankarstvo se namreč vrašča v lokalno, nacionalno ali svetovno kulturo. Nekatere uganke so obče in v nekaterih igrah, kot je denimo japonski sudoku, ni kulturnih pregrad. Številke in igre so do neke mere v vseh kulturah in jezikih enake. V sestavljanju ugank in drugih miselnih iger razvijamo kognitivne sposobnosti, zmožnost načrtovanja, kombinatorike in odločanja; tiste miselne procese torej, ki so prenosljivi na vsa področja življenja.

V programu spoznavamo bogato in pestro etnološko dediščino slovenskih pokrajin, seznanjamo se z etnološkimi temami, raziskavami in etnologi, ki so se in se ukvarjajo z načinom življenja Slovencev ter razvijamo  pozitiven odnos do slovenske ljudske dediščine in ljudskega izročila. Namen programa je seznaniti udeležence o pomembnosti slovenske etnološke kulturne dediščine. Strokovna predavanja v predavalnici se prepletajo s terenskim delom kot najbolj uveljavljeno etnološko metodo, študijskimi obiski po Sloveniji in zamejstvu ter z raziskovalnim učenjem.

Udeleženci izobraževalnih programov za geografijo se seznanjajo z geografijo kot znanostjo, njenim predmetom raziskovanja in metodološkimi okviri. Spoznavajo osnovne zakonitosti posamezne pokrajinske prvine na planetu in njihovega medsebojnega součinkovanja. Programi zajemajo poglavja iz obče geografije kot tudi namembno spoznavanje fizične (naravne) in družbene  geografije Slovenije, Evrope in sveta.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

V programu se seznanjamo s kitajsko zgodovino, kitajsko družbo in njeno kulturo, tradicionalni in sodobni način življenja Kitajcev. Spoznavamo kitajske prestolnice nekoč in danes, naravne in kulturne znamenitosti, slavne ženske like na Kitajskem, kitajsko arhitekturo, značilnosti kitajske kuhinje, skrb za zdravje in dobro počutje po kitajskih ljudskih nasvetih in tradicionalni kitajski medicini, kitajsko ljudsko umetnost, klasično in moderno literaturo, kitajske reke in pregovore, kaligrafijo in slikarstvo. Program prepletamo z ogledi delavnic in razstav na Konfucijevem inštitutu v Ljubljani, z ogledi in analizo kitajskih filmov, dokumentarnih filmov o Kitajski in obisk kitajskih likovnih razstav, kitajskih restavracij ipd.

Namen programa je z branjem in skupinsko analizo prebranega spoznati različna literarna dela, literarne vrste oz. zvrsti, avtorje in obdobja, jih med seboj primerjati in posredno odpirati nova polja za diskusijo, ustvarjati možnosti vživljanja v posameznikovo usodo prek literarnega junaka ter odstirati duh časa. Obravnavali bomo literarna dela slovenske in svetovne književnosti (npr. Mojca Kumerdej: Kronosova žetev, nekateri nobelovci). Podrobnejša obravnava bo zajemala predstavitev avtorja in obdobja, vsebine dela, umeščanje v širši časovni okvir in družbeni kontekst, literarno teoretsko obravnavo – zgradba, osebe, teme, motivi, primerjavo z drugimi deli, prebiranje odlomkov … Seznanjali se bomo tudi s kulturnimi dogodki in aktualnimi temami v književnosti.

V programu bomo obravnavali Ljubljano, njena naselja in okolico ter bližnji in bolj oddaljen svet okoli nas. Obravnavane vsebine bomo analizirali na podlagi dostopnih statističnih, arhivskih in drugih uporabnih podatkov. Posebno pozornost bomo namenili tako imenovanim genetskim (DNK) študijam o izvoru prebivalstva Slovenije ter razložili postopke tovrstnih analiz in njihove zanimive ugotovitve. Analizirali bomo raznolike oblike sobivanja različnih dejavnosti v mestu. Spremljali bomo aktualne dogodke ter si odgovarjali na vprašanja, kakšno mesto si želimo, kaj nas v mestu moti in kaj pogrešamo. Poleg same Ljubljane in njene okolice se bomo ukvarjali s primerjavami med Ljubljano in podobnimi mesti v Evropi, ki jih bomo popestrili s potopisnimi slikovnimi gradivi. Temeljni cilj primerjav je zavedanje pomena Ljubljane za nas, širšo okolico in kot potencialno regionalno središče tudi za sosednje pokrajine.

Udeleženci pridobivajo in razvijajo v programu znanje in spretnosti za boljše razumevanje sebe in drugih, izboljšanje komunikacijskih spretnosti, razvijanje ustreznih načinov razreševanja konfliktov v odnosih. Udeleženci programa razvijajo prepoznavanje in razumevanje svojih čustev in čustev drugih, kar jim pomaga obvladovati različne situacije v medosebnih odnosih. Program temelji na metodi transakcijske analize po Ericu Bernu in zajema naslednje vsebine: Komunikacija, komunikacijsko polje, transakcije, sporočila. Čustva in čustvena inteligenca. Ego stanja. TA-pozicije. Referenčni okvir. Življenjski scenarij. Osnove razvojne psihologije. Osnove socialne psihologije. Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Osnove etike, etika v medosebnih odnosih.

V letošnjem študijskem letu se bomo posvetili vodi: vodi kot viru življenja, vlogi vode v ekosistemih, kroženju vode v naravi, posebno pozornost pa bomo posvetili slovenskim, evropskim in svetovnim rekam. Spoznavali bomo različne vodne živali, njihove prilagoditve, povezanost rastlin z vodo, vpliv vode na oblikovanje površja ter življenje ljudi. Kot v preteklih letih bodo tudi letos člani skupine predlagali in izbrali različne zanimivosti, povezane z obravnavano temo in jih predstavili v skupini. Na podlagi teh prispevkov bomo ob zaključku študijskega leta pripravili priložnostno razstavo.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Program seznanja študente z možnostmi povezovanja književnosti in kreativnega pisanja. Poleg literarno-zgodovinskih osnov pridobijo študenti potrebno znanje s področja kreativnega pisanja, ki jim je v pomoč pri lastnem literarnem ustvarjanju. Izbor vsebin povzema osrednja literarna obdobja od druge polovice 20. stoletja do danes ter njihove glavne filozofske in socialno-zgodovinske temelje. S primeri iz izbranih literarnih besedil se študenti seznanjajo s pripovednimi tehnikami. Analiza besedil pripomore k razmisleku o različnih načinih ubeseditve, ki jih preizkusijo v lastnih pisnih izdelkih.

Računalniki in pametne naprave niso zgolj domena mlajših generacij, tehnologija pripada vsem. Številni študenti Univerze za tretje življenjsko obdobje vešče uporabljajo obstoječe tehnologije in se z veseljem učijo uporabe novih. Nekateri med njimi so začeli z učenjem računalništva kot popolni začetniki, spet drugi želijo nadgraditi svoje znanje s spoznavanjem vse bolj naprednih tehnologij. V zadnjih letih ugotavljamo, da se potrebe naših študentov spreminjajo, zato smo pripravili raznoliko paleto vsebin: od prvih korakov na računalniku, utrjevanja programov kot so Word in sorodni programi, dela z elektronsko pošto in internetom do naprednejših programov za osebni računalnik kot je obdelovanje fotografij, uporaba socialnih omrežij ter naprednejša uporaba pametnih telefonov in tablic.

V programu spoznavamo pestrost rastlinskega sveta okoli nas, različna okolja in njihov vpliv na rastline in obratno ter preplet rastlinskega sveta in človekovega delovanja. V študijskem letu 2018/19 bomo nadaljevali s celovitim pregledom florističnih značilnosti Slovenije po šestih fitogeografskih območjih: submediteran, dinarske visoke kraške planote in kraška podolja, flora Dolenjske in Bele krajine, subpanonsko fitogeografsko območje, predalpski svet in floristika visokogorja (Alpe).

Restavratorstvo je izziv, ki ga človek nosi v sebi, ko odkrije doma na podstrešju predmet, ki ga je načel zob časa, pa bi ga rad ohranil kot spomin na svoje prednike ali zaradi njegove lepote. Izobraževanje iz restavratorstva vsebuje spoznavanje osnovnih pojmov (konservatorstvo, restavratorstvo, obnova), razlago problemov staranja in propadanja materialov ter možnosti preprečevanja le-tega, obravnavo različnih materialov (kamen, les, kovine, papir, tekstil) od pridobivanja surovin do obdelave in spoznavanje tehnik restavriranja. Člani študijske skupine pridobijo v programu teoretične osnove restavratorstva in skozi študijske obiske na terenu osnovni vpogled v tehnike restavriranja.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Program namenjamo proučevanju različnih stavbnih in urbanističnih zasnov v slovenskem prostoru in po svetu. Poudarek bomo dali spoznavanju tehničnih pravil in zahtev za grajene konstrukcije ter stratigrafiji kamnitih zidanih konstrukcij. Preučevali bomo vpliv razvoja znanosti, umetnosti, komunikacij ter izmenjave znanja in dobrin itd. na stavbno dediščino. Obravnavali bomo izbrane teme s področja stavbne in druge nepremične kulturne dediščine po dogovoru s študenti. Program povezujemo in nadgrajujemo s študijskimi ogledi na terenu.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Somatsko razumevanje telesa (Sôma je grška beseda za živo, zavestno telo) obravnava telo celostno. Ne razume ga zgolj kot »organizem«, marveč ga obravnava v vsej njegovi kompleksnosti v skladu z našim doživljanjem, samozavedanjem, pa tudi možnostjo spreminjanja. Program namenjamo vodeni telesno-somatska vadbi s praktičnimi predstavitvami posameznih vaj za izboljšanje gibljivosti, koordinacije, ravnotežja in vzdržljivosti. Vadbo bodo spremljale potrebne teoretske razlage delovanja posameznih somatskih tehnik in njihovih neposrednih vplivov na telo in duha (fiziološki, psihološki in sociološki aspekti vadbe). Poleg razgibalnih vaj bomo spoznali osnove sproščenega dihanja, osnove meditacije oz. sproščanja in izboljšanja psihofizičnega počutja. Učenje somatskih vaj je proces izobraževanja in osebne rasti, pri katerem se naučimo opazovati svoje telo, svoje delovanje, odnos do sebe, nadzorovati reakcije in reflekse. Ukvarjali se bomo tudi s telesno držo in zakoreninjenimi vzorci obnašanja, povezanimi z gibanjem in dojemanjem lastnega telesa.

Namen programa je spoznati pretekla in sodobna verstva in religije, obstoječe vire za posamezne religije, pomembne snovalce posamične religije, poglede na stvarjenje sveta. Poglobili se bomo v verske vsebine in prakse (obredi in rituali), ikonografijo in pogled na onostranstvo. V tem študijskem letu se bomo posvetili nastanku in razvoju islama ter spoznavali nadaljnji razvoj krščanstva. Poleg tega bomo obravnavali še postopen razvoj budizma in hinduizma, kot tudi manj poznane tradicije in religije, kot so bahaizem, voodo, ateizme itd.

Sprehajamo se po našem mestu, pogosto z zastrtimi očmi. Morda ne zaznamo ulic, trgov, stavb, mestnih prostorov in morda ne vemo, kako brati njihovo lepoto. Morda o trgih, ulicah, stavbah, mostovih nimamo dovolj znanja, da bi njihovo zanimivo in hkrati tudi svojo zgodbo lahko povedali sebi in drugim. V programu bomo preučevali različne arhitekturne in urbanistični primere našega mesta, se učili gledati, doživljati, brati in tudi fotografirati mestne prostore z različnih perspektiv. Razčlenjevali bomo različne arhitekturne in urbanistične primere našega mesta in njegovega razvoja skozi zgodovino. Poglobili se bomo v razumevanje prostorskih zagat in rešitev v našem mestu. V programu razvijamo zmožnost refleksije osebnih izkušenj doživljanja trgov, ulic, stavb in drugih elementov grajenega mestnega prostora.

Letošnje študijsko leto posvečamo baročni umetnosti na Slovenskem in v širšem evropskem kontekstu. Vsebine: sakralni prostori (baročna cerkvena arhitektura, altaristika, slike in druga oprema, romanja kot sestavina baroka), profani prostori (palače, dvorci, vrtne zasnove, mestne hiše), plemiči kot umetnostni meceni (npr. Ignacij Marija grof Attems), Marijanska in svetniška ikonografija. Namen programa je razvijati pozitiven odnos do slovenske umetnostno-zgodovinske dediščine. Izobraževanje v predavalnici bomo povezali z ogledi zbirk v Narodni galeriji, študijskimi sprehodi po baročni Ljubljani in ekskurzijo v Radmirje in Gornji Grad.

Pisali bomo zgodbe in jih predstavljali skozi fokus različnih pripovedovalcev. Raziskovali bomo različne identitete in kaj jih žene; odkrivali, kako iz njih ustvarjati literarne like. Poglabljali bomo so-čutenje, da bodo liki na papirju polno zaživeli. Brusili bomo dialog in spoznavali, kako pripovedovati zgodbo. Zabavali se bomo z ustvarjalnimi vajami, ki bodo krepile besedni korpus, upogibale domišljijo in podpirale našo individualnost. Delavnice ustvarjalnega pisanja bodo predvsem igralnice, prostor svobodnega eksperimentiranja, zabavnih vaj, raziskovanja in pogovora. Potrebo po ustvarjalnem pisnem samoizražanju bomo nadgradili še z učenjem čiščenja besedil, brez katerega ni prave umetniške besede.

Zaradi pravnega neznanja in nepoznavanja pristojnosti ustreznih institucij smo državljani pogosto prikrajšani za pravice, ki nam pripadajo. Pomanjkanje znanja in informacij nam onemogoča, da bi delovali kot aktivni in odgovorni državljani, ki znajo in zmorejo uresničevati svoje pravice in skrbijo za izpolnjevanje svojih dolžnosti. V programu bomo spoznavali ustanove, namenjene pravnemu varstvu državljanov, njihove pristojnosti ter tudi različne vloge in obrazce za uveljavljanje pravic. Spoznali bomo tudi druge institucije, pomembne za naše vsakodnevno delovanje.  Teme: Varstvo osebnih podatkov. Gradbena zakonodaja. E-uprava. Uveljavljanje pravic na sodiščih. Socialne pravice starejših in njihova pravna zaščita. Del programa bo potekal v skladu z izraženimi interesi udeležencev programa.

V programu bomo obravnavali Bližnji vzhod v obdobju Mohameda in vzpona islama. Islam bo letos osrednja tema programa, saj bomo spremljali njegov političen vzpon, kot tudi njegove učinke na kulturo in znanost. Iskali bomo vzroke za njegove uspehe in za razcepe (šiiti in suniti) ter spoznavali korenine današnjega Bližnjega vzhoda. Obravnavali pa bomo tudi Bizanc, ki je v tem času preživljal zelo burne in zanimive čase.