Študijski programi - Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

V programu nam bodo znanstveni sodelavci in predavatelji Slovenskega arheološkega društva približali različne vsebine s področja arheologije, skozi katere bomo spoznavali arheološko dediščino doma in po svetu.

Pri programu astronomija bomo skušali zaobjeti čim širši del astronomije, od praktičnih opazovanj do poljudnih razlag najnovejših odkritij kozmologije. Izobraževalna srečanja so strukturirana tako, da poleg ene teme vedno pregledamo še sprotno dogajanje na področju astronomske znanosti, raziskovanja vesolja ter prihajajoče in minule astronomske pojave. S tovrstnimi pregledi pridobimo širino, ki bi jo le skozi tematska predavanja težko dosegli. Člani skupine imajo na voljo svoj lastni teleskop, ki jim omogoča opazovanje nebesnih teles in pojavov pod mentorjevim strokovnim vodstvom.

Program je namenjen spoznavanju razvoja pisave, družbenih razmerij, nastajanju knjige in spoznavanju pisav kot tudi praktičnemu učenju lepopisja. Teoretični del programa nas uvede v zgodovino pisave; spoznavali bomo, kako se je pisava razvijala, kakšna so bila družbena razmerja, ki se kažejo v starih kaligrafskih zapisih, kako je nastajala današnja oblika knjige. V praksi se bomo učili rimske kapitale in minuskule, prelepe karolinške pisave, tudi gotice in še nekaterih drugih pisav. Ob zvokih gregorijanskih spevov bomo počasi, natančno in umirjeno vlekli črke ali s čopičem risali iluminacije črk. Spoznali bomo zlatenje, se seznanili z nekaterimi vrstami papirja, razvijali bomo likovnost in željo po odkrivanju nekdanjih pisav v sodobnih zapisih: pisali bomo voščilnice, vabila, jedilne liste, koledarje … Ogledali si bomo tudi rokopise v Cistercijanskem samostanu Stična.

V programu obravnavamo širok nabor tem s področja biologije, kemije, fizike, medicine, ekologije in drugih ved. Pri obravnavi tem bomo posvetili največ pozornosti temu, kako iskati informacije in kako ovrednotiti resničnost teh informacij na znanstven način. Posvetili se bomo predvsem naslednjim vsebinam: sodobne oblike mobilnosti, pomen biodiverzitete za človeka in zakaj želimo iztrebiti komarje, kaj prinašajo roboti za družbo, pridelava hrane (bio, eko, organic ...), odpadki in onesnaževanje, matične celice pri človeku, tedenske novice iz znanosti (kratki povzetki znanstvenih odkritij) in temam po izboru udeležencev programa. Program je namenjen spoznavanju znanstveno podprtih in preverjenih vsebin in prepoznavanju »nestrokovnih in nepreverjenih informacij«, zato bomo spodbujali kritično razmišljanje in kritičnost do informacij, ki jih prejemamo.

Ugankarstvo mnogi dojemajo kot prostočasno dejavnost, kot dejavnost, ki ni 'resna' izobraževalna dejavnost. Vendar tako menijo le tisti, ki ugankarstva ne poznajo od blizu. Ugankarstvo se namreč vrašča v lokalno, nacionalno ali svetovno kulturo. Nekatere uganke so obče in v nekaterih igrah, kot je denimo japonski sudoku, ni kulturnih pregrad. Številke in igre so do neke mere v vseh kulturah in jezikih enake. V sestavljanju ugank in drugih miselnih iger razvijamo kognitivne sposobnosti, zmožnost načrtovanja, kombinatorike in odločanja; tiste miselne procese torej, ki so prenosljivi na vsa področja življenja.

Uvodoma se bomo seznanili s tem, kaj ritual pravzaprav je. Spoznavali bomo rituale življenjskega, delovnega in letnega cikla, religiozne rituale, politične rituale ipd. tako pri nas kakor v drugih družbenih skupinah. Primerjali bomo rituale pri nas v Sloveniji in drugod po svetu. Seznanili se bomo s teoretskimi in praktičnimi vidiki rituala. Spoznavali bomo tudi temeljne preučevalce ritualov, kot so Emile Durkheim, Arnold Van Gennep, James Frazer, Victor Turner in drugi.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Udeleženci izobraževalnih programov za geografijo se seznanjajo z geografijo kot znanostjo, njenim predmetom raziskovanja in metodološkimi okviri. Spoznavajo osnovne zakonitosti posamezne pokrajinske prvine na planetu in njihovega medsebojnega součinkovanja. Programi zajemajo poglavja iz obče geografije kot tudi namembno spoznavanje fizične (naravne) in družbene geografije Slovenije, Evrope in sveta.

Učenje govora in nastopanja v javnosti je intenziven proces spoznavanja lastnih izraznih potencialov, krepitev govorne in posledično celostne samopodobe in samozavesti. Namen izobraževanja je uriti se v razumevanju in interpretaciji izbranih besedil ter javnega govora (načrtovanega in spontanega govora). Oblike govora so odvisne od okoliščin in kontekstov. Vsak udeleženec si izbere besedilo, ki ga želi predstaviti. Vadimo tudi spontan govor in komuniciranje. Komuniciramo na vseh čutnih ravneh, saj smo ljudje čutna bitja. Komuniciramo tudi vizualno, zvočno in kinestetično. Študijsko leto bomo zaokrožili z javnim nastopom interpretacije umetniških besedil.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Namen programa je vzbuditi veselje do oblikovanja in izdelave keramike, razvijati samostojno ustvarjanje in preizkušanje novih oblik, razviti občutljivost za barve in oblike. Predmeti iz gline tako zaživijo v svojih raznolikih razsežnostih. V uvodnem delu programa se bomo posvetili osnovnim lastnostim gline in tehnikam oblikovanja ter izdelovanju uporabne keramike enostavnih oblik, v nadaljevanju sledijo večje forme. V tem študijskem letu bomo ustvarjali uporabne keramične izdelke: ptičje hišice, česnik, čebulnik, novoletne dekoracije, cvetlični lonec, čajnik, skodelice, pekače, keramične torte, stojala za torto, nakit.

V programu se seznanjamo s kitajsko zgodovino, kitajsko družbo in njeno kulturo, tradicionalni in sodobni način življenja Kitajcev. Spoznavamo kitajske prestolnice nekoč in danes, naravne in kulturne znamenitosti, slavne ženske like na Kitajskem, kitajsko arhitekturo, značilnosti kitajske kuhinje, skrb za zdravje in dobro počutje po kitajskih ljudskih nasvetih in tradicionalni kitajski medicini, kitajsko ljudsko umetnost, klasično in moderno literaturo, kitajske reke in pregovore, kaligrafijo in slikarstvo. Program prepletamo z ogledi delavnic in razstav na Konfucijevem inštitutu v Ljubljani, z ogledi in analizo kitajskih filmov, dokumentarnih filmov o Kitajski in obisk kitajskih likovnih razstav, kitajskih restavracij ipd.

Izobraževanje na nadaljevalnih stopnjah.

Namen programa je z branjem in skupinsko analizo prebranega spoznati različna literarna dela, literarne vrste oz. zvrsti, avtorje in obdobja, jih med seboj primerjati in posredno odpirati nova polja za diskusijo, ustvarjati možnosti vživljanja v posameznikovo usodo prek literarnega junaka ter odstirati duh časa. Obravnavali bomo literarna dela slovenske in svetovne književnosti. Podrobnejša obravnava bo zajemala predstavitev avtorja in obdobja, vsebine dela, umeščanje v širši časovni okvir in družbeni kontekst, literarno teoretsko obravnavo – zgradba, osebe, teme, motivi, primerjavo z drugimi deli, prebiranje odlomkov … Seznanjali se bomo tudi s kulturnimi dogodki in aktualnimi temami v književnosti.

Kulturna in socialna antropologija skupaj z etnologijo sta vedi o človeških skupnostih in človeku kot družbenem bitju. Postajata vedno bolj zanimivi in uporabni vedi humanistike v sodobnem, globalnem in multikulturnem svetu. Kdo smo? Kakšne so oblike našega združevanja? Kaj nas povezuje in kaj razlikuje? To so le nekatera vprašanja, ki jih vedi naslavljata. Spoznavali bomo temeljne usmeritve (evolucionizem, funkcionalizem, strukturalizem, postmodernizem itd.) in njihove glavne predstavnike (kot na primer Jamesa Frazerja, Bronislawa Malinowskega, Fraza Boasa, Margaret Mead, Ruth Benedict, Marcela Maussa, Claude Levi Straussa, Pierra Bourdieuja itd.). Dotaknili se bomo nekaterih družbenih konceptov, o katerih se sprašujemo kot ljudje in na katere odgovarjajo antropologi v svojih raziskavah: kultura, družba, identiteta, telo, spol, družina, država, rituali, dediščina, globalizacija ipd. Poleg klasičnih metod frontalnega poučevanja si bomo ogledali tudi kakšno razstavo ali film ter se včasih podali tudi v bolj igrive vode in odigrali kakšno igro vlog, da bi bolje razumeli posamezne koncepte.

Študenti spoznavajo izvor Rimljanov in njihovega jezika, seznanijo se s kratko rimsko zgodovino, naučijo se izgovarjati latinske besede in brati latinska besedila ter spoznavajo osnovne slovnične strukture. Odkrijejo nove latinske napise v domačem okolju in jih znajo prevesti. Spoznajo izvor tujk (iz latinščine). V programu pridobivajo znanje za poznavanje mitoloških zgodb in rimske zgodovine ter kulture. Seznanijo se z zgodovino Rimljanov na Slovenskem in arheološkimi ostanki iz rimskega časa na naših tleh.

Našo prestolnico so skozi zgodovino zaznamovali številni prebivalci, ki so v mestu pustili svoj pečat. Na izobraževalnih srečanjih bomo spoznavali njihovo življenje in delo ter tako skušali obuditi spomin na njihov prispevek k razvoju mesta. Uvodoma se bomo vrnili nazaj v čas rimske Emone, nadaljevali s plemiško rodbino Spanheimov v srednji vek, pa preko ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, članov Akademije operosorum (Academia operosorum Labacensium) do so-oblikovalcev bližnje preteklosti našega mesta. Pri osebah iz starejšega obdobja (do 19. stol.) se bomo bolj obširno seznanili tudi z družbeno-zgodovinskimi okoliščinami, v katerih so živeli. Program ni posvečen zgolj najbolj znanim Ljubljančanom, marveč tudi tistim bolj pozabljenim oziroma tistim, ki jih ne poznamo tako dobro, pa zato niso nič manj pomembni za razvoj našega mesta.

V programu bomo obravnavali Ljubljano, njena naselja in okolico ter bližnji in bolj oddaljen svet okoli nas. Obravnavane vsebine bomo analizirali na podlagi dostopnih statističnih, arhivskih in drugih uporabnih podatkov. Posebno pozornost bomo namenili tako imenovanim genetskim (DNK) študijam o izvoru prebivalstva Slovenije ter razložili postopke tovrstnih analiz in njihove zanimive ugotovitve. Analizirali bomo raznolike oblike sobivanja različnih dejavnosti v mestu. Spremljali bomo aktualne dogodke ter si odgovarjali na vprašanja, kakšno mesto si želimo, kaj nas v mestu moti in kaj pogrešamo. Poleg same Ljubljane in njene okolice se bomo ukvarjali s primerjavami med Ljubljano in podobnimi mesti v Evropi, ki jih bomo popestrili s potopisnimi slikovnimi gradivi. Temeljni cilj primerjav je zavedanje pomena Ljubljane za nas, širšo okolico in kot potencialno regionalno središče tudi za sosednje pokrajine.

Udeleženci pridobivajo in razvijajo v programu znanje in spretnosti za boljše razumevanje sebe in drugih, izboljšanje komunikacijskih spretnosti, razvijanje ustreznih načinov razreševanja konfliktov v odnosih. Udeleženci programa razvijajo prepoznavanje in razumevanje svojih čustev in čustev drugih, kar jim pomaga obvladovati različne situacije v medosebnih odnosih. Program temelji na metodi transakcijske analize po Ericu Bernu in zajema naslednje vsebine: Komunikacija, komunikacijsko polje, transakcije, sporočila. Čustva in čustvena inteligenca. Ego stanja. TA-pozicije. Referenčni okvir. Življenjski scenarij. Osnove razvojne psihologije. Osnove socialne psihologije. Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Osnove etike, etika v medosebnih odnosih.

Somatsko razumevanje telesa (Sôma, grško živo, zavedajoče se telo) obravnava telo celostno. Somatsko izobraževanje je disciplina, ki temelji na metodah učenja zavedanja telesa, ki se giblje v prostoru. Telesa ne razume zgolj kot »organizem«, marveč kot mesto doživljanja, zavedanja in spreminjanja samega sebe. Program je namenjen vajam za boljšanje gibljivosti, koordinacije, ravnotežja in vzdržljivosti ter razumevanju telesa. Vadbo spremlja teoretska razlaga delovanja posameznih somatskih tehnik, njihovega vpliva na telo in duha (fiziološki, psihološki in sociološki vidiki telesa). Program zajema osnove sproščenega dihanja, osnove sproščanja in boljšanja psihofizičnega počutja. Gre za proces izobraževanja in osebnostne rasti (več znanja, več spretnosti, spremenjena stališča). Študenti se učijo opazovati telo, kako deluje, učijo pa se tudi odnosa do sebe. Program boljša odzivnost in spontano odzivnost telesa. Obravnava tudi držo telesa in vzorce obnašanja, povezane z gibanjem, dojemanjem in identiteto telesa.

Program nosi naslov Moji starši so stari, a gre za starost naših staršev in nas samih. Starost, mlajša ali starejša, je pod udarom stereotipov. Vse generacije se moramo spreminjati, a še najbolj starejši, da ne bi ovirali svojega razvoja in razvoja drugih. Program je namenjen obravnavi individualnih in družbenih vprašanj v povezavi s poznejšimi leti življenja. Ali sploh vemo, kdaj je nekdo star? Je to takrat, ko je nad starostnim poprečjem v državi, ali takrat, ko ga obdajajo predvsem mladi ljudje? Posebej se bomo posvetili izbranim vsebinam iz transakcijske analize, kot so: življenjski scenarij, obrambni mehanizmi, čustva itd. Namen programa je spoznavati svoje obnašanje (in drugih), razumeti njegove korenine ter obvladovati sporazumevanje in čustva.

Program posvečamo spoznavanju različnih oblik življenja v različnih življenjskih okoljih (srednjeevropski gozdovi, tundra, tajga, puščava, voda, v zraku …) ter različnih zanimivih prilagoditev rastlin, živali in drugih organizmov na življenjske razmere v teh okoljih. Ta osnovna tema se vseskozi prepleta tudi s človekovim vplivom na naravo in posledicami prekomernega izkoriščanja naravnih virov ter opozarjanjem na potrebo po sonaravnem bivanju človeka na tem planetu. Predavanja, skupinsko delo in delo v parih popestrimo s študijskimi izleti v naravo in obiskom različnih naravoslovnih ustanov (živalski vrtovi, botanični vrtovi, muzeji ipd.). Udeleženci tako skozi leta spoznajo več različnih svetovnih biotopov, živali, rastlin in druge organizme, ki živijo v teh biotopih. Spoznavajo prilagoditve živali, rastlin in drugih organizmov na specifične življenjske razmere, razvijajo zavedanje o človekovi odvisnosti od narave in spoštljiv odnos do narave. Študijsko leto zaokrožimo s tematsko razstavo v prostorih Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Spoznavali bomo značilnosti in prednosti naravnega vrtnarjenja ter načine in metode naravnega vrtnarjenja. Poglobili se bomo v pridelavo in vzgojo vrtnin, grmovnic, drevnin, jagodičja, zelišč, cvetlic itd. Spoznavali bomo varstvo rastlin, plevele, škodljivce in bolezni rastlin. Naučili se bomo pridelati svoja semena. Namen programa je, da se usposobimo za samostojno praktično delo v vrtu.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Program je namenjen spoznavanju sodobne bivalne kulture in bivalnih trendov, prepoznavanju lastnih želja in potreb v bivalnem okolju, spoznavanju osnovnih metod za načrtovanje notranje opreme, razvijanju estetskih meril, kritičnosti, analitičnosti in odnosa do bivalne kulturne dediščine. Skozi analizo posameznih primerov se bomo učili, kako opremiti bivalni prostor uporabno, estetsko in okolju prijazno. Iskali bomo odgovore na vprašanje, ali vemo, kaj hočemo in kaj potrebujemo v prostoru. Posvetili se bomo naslednjim izbranim temam: Pristopi k snovanju notranjega prostora, notranja arhitektura, zlata pravila pristopov. Kompozicija v prostoru. Občutljivost za prostor in oblikovanje. Vse o barvah v prostoru in njihovem vplivu na človeka. Svetloba v notranji arhitekturi in opremljanju. Urbani prostor in stanovanjska kultura. Problemi bivanja starejših v neprilagojeni arhitekturi in v urbanem okolju.

Diskusija o tekočih dnevnih temah. Pisanje novinarskih člankov. Analiza napisanih člankov, objavljanje prispevkov v medijih, predvsem v naši redni rubriki v reviji Vzajemnost. Poleg pisanja novinarskih člankov se učimo tudi fotografiranja. Udeleženci programa spoznavajo izrazno vrednost fotografije, ki poudari sporočilnost članka. Spoznavanje različnih novinarskih zvrsti. Študijski obiski uredništev. V skupini se hkrati posvečamo tudi analizi aktualnih dogajanj doma in po svetu. Zaželeno je, da imajo udeleženci programa osnovno poznavanje dela z računalnikom (zlasti program Word), da imajo internet oz. uporabljajo elektronsko pošto ter poznajo osnove fotografiranja.

Program seznanja študente z možnostmi povezovanja književnosti in kreativnega pisanja. Poleg literarno-zgodovinskih osnov pridobijo študenti potrebno znanje s področja kreativnega pisanja, ki jim je v pomoč pri lastnem literarnem ustvarjanju. Izbor vsebin povzema osrednja literarna obdobja od druge polovice 20. stoletja do danes ter njihove glavne filozofske in socialno-zgodovinske temelje. S primeri iz izbranih literarnih besedil se študenti seznanjajo s pripovednimi tehnikami. Analiza besedil pripomore k razmisleku o različnih načinih ubeseditve, ki jih preizkusijo v lastnih pisnih izdelkih.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Računalniki in pametne naprave niso zgolj domena mlajših generacij, tehnologija pripada vsem. Številni študenti Univerze za tretje življenjsko obdobje vešče uporabljajo obstoječe tehnologije in se z veseljem učijo uporabe novih. Nekateri med njimi so začeli z učenjem računalništva kot popolni začetniki, spet drugi želijo nadgraditi svoje znanje s spoznavanjem vse bolj naprednih tehnologij. V zadnjih letih ugotavljamo, da se potrebe naših študentov spreminjajo, zato smo pripravili raznoliko paleto vsebin: od prvih korakov na računalniku, utrjevanja programov kot so Word in sorodni programi, dela z elektronsko pošto in internetom do naprednejših programov za osebni računalnik kot je obdelovanje fotografij, uporaba socialnih omrežij ter naprednejša uporaba pametnih telefonov in tablic.

V programu preučujemo programe osrednjih ljubljanskih gledališč in oblikujemo seznam predstav, ki si jih skupaj ogledamo (približno eno predstavo na mesec). Na izobraževalnih srečanjih izmenjamo vtise in opažanja, obravnavamo in analiziramo posamezne elemente gledališkega dela, nekatere med njimi bolj podrobno. Program oblikujemo sproti glede na aktualne gledališke predstave v našem prostoru. Nadgrajujemo in poglabljamo teme iz preteklega študijskega leta: sporočilnost uprizoritve, psihološka analiza dramskih likov (karakter, motivacija ipd.), povezave med literaturo, predlogo, literarnim besedilom in uprizoritvijo, podrobna analiza avdiovizualnih elementov uprizoritev, kako brati likovno sporočilnost gledališke predstave in druge vsebine glede na želje udeležencev programa in aktualnost v našem okolju.

V programu spoznavamo pestrost rastlinskega sveta okoli nas, različna okolja in njihov vpliv na rastline in obratno ter preplet rastlinskega sveta in človekovega delovanja. Naučimo se prepoznati in razumeti rastlinske vzorce v posamezni pokrajini, spoznavamo značilnosti rastlinskih vrst in pestrost rastlinskega sveta okoli nas. V študijskem letu 2019/20 bomo obravnavali floristične značilnosti Slovenije po šestih fitogeografskih območjih: preddinarsko, subpanonsko, predalpsko in alpsko območje.

V družbi se vse bolj širi ozaveščenost in interes starejših za ohranjanje zdravja, ne zgolj fizičnega, marveč tudi za krepitev in razvijanje mentalnih oziroma kognitivnih spretnosti in sposobnosti. Program obsega razvijanje in urjenje pozornosti in koncentracije, urjenje spomina skozi različne mnemotehnike, razvijanje verbalnih in numeričnih sposobnosti, predelovanje informacij s poudarkom na logičnem sklepanju. Tovrstne vaje spodbujajo levo in desno polovico možganov. Delo v skupini poteka sproščeno in deluje motivacijsko.

Restavratorstvo je izziv, ki ga človek nosi v sebi, ko odkrije doma na podstrešju predmet, ki ga je načel zob časa, pa bi ga rad ohranil kot spomin na svoje prednike ali zaradi njegove lepote. Izobraževanje iz restavratorstva vsebuje spoznavanje osnovnih pojmov (konservatorstvo, restavratorstvo, obnova), razlago problemov staranja in propadanja materialov ter možnosti preprečevanja le-tega, obravnavo različnih materialov (kamen, les, kovine, papir, tekstil) od pridobivanja surovin do obdelave in spoznavanje tehnik restavriranja. Člani študijske skupine pridobijo v programu teoretične osnove restavratorstva in skozi študijske obiske na terenu osnovni vpogled v tehnike restavriranja.

V programu se posvečamo osnovam risanja do slikanja v različnih tehnikah in motivih. Spoznavanje likovne teorije prepletamo s spoznavanjem različnih likovnih stilov in likovnega jezika. Člani skupine imajo zelo različno predznanje in različne aspiracije, zato program temelji na skupnih vsebinah, poudarek pa je na individualnem delu s posameznikom in razvijanju njegove individualnosti v likovnem izražanju. Člani skupine pod mentorskim vodstvom izbirajo poljubno motiviko kot tudi likovne tehnike. Mentor jim pri tem svetuje, jih vodi v likovnem ustvarjanju in skozi analizo njihovega likovnega procesa spodbuja razvoj umetniškega likovnega izraza posameznika. Delo v skupini je tako preplet učenja drug od drugega, učenja novih slikarskih tehnik in izpopolnjevanja tehnik, ki smo jih že obravnavali v preteklih letih. Delo v predavalnici povezujemo s študijskimi obiski aktualnih likovnih razstav.

Različni programi in termini, različni mentorji.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Program namenjamo preučevanju različnih stavbnih in urbanističnih zasnov v slovenskem prostoru in po svetu. Spoznavali bomo tehnična pravila in zahteve za grajene konstrukcije. Preučevali bomo vpliv razvoja znanosti, umetnosti, komunikacij ter izmenjave znanja in dobrin na stavbno dediščino. Obravnavali bomo izbrane teme s področja stavbne in druge nepremične kulturne dediščine, še posebej se bomo posvetili srednjeveški utrdbeni, sakralni in civilni arhitekturi. Vsebine povezujemo in nadgrajujemo s študijskimi ogledi na terenu. Program nas spodbuja h kritičnemu razmisleku o varovanju kulturne dediščine, njeni (ponovni) rabi in upravljanju.

V programu bomo spoznavali slovenske umetnice, ki so izstopale v okolju in času, v katerem so ustvarjale. S svojim neugnanim duhom so zaznamovale svoj čas in nas navdihujejo še danes. Seznanili se bomo z okoliščinami, v katerih so odraščale in nato ustvarjale ter se na zanimiv način srečali z njihovim navdihujočim delom. Letošnji program bomo posvetili predvsem Almi Karlin (1889-1950) in Ivani Kobilca (1861-1926). Alma Karlin šele v zadnjem času dobiva prepoznavo kot si jo tudi zasluži. Svet je prepotovala čisto sama v času, ko je bilo to še nekaj izjemnega, ob tem pa ves čas pisala potopise, članke in pisma ter upala na pisateljsko slavo. Ivana Kobilca je premogla odlično slikarsko izobrazbo in že ob koncu njenega študija so bila njena dela razstavljena v Ljubljani, kasneje je njena dela sprejel in razstavil tudi pariški Salon. Kot umetnica je bila kar dolgo časa neupravičeno spregledana v slovenski umetnosti. Obiskali bomo Pokrajinski muzej Celje s stalno razstavo o Almi Karlin, v Narodni galeriji v Ljubljani pa si bomo ogledali pregledno razstavo Ivane Kobilce.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Namen programa je z raziskovalnim projektnim delom pridobiti interdisciplinarno znanje o kulturni dediščini našega mesta, razvijati umetnostnozgodovinsko opazovanje, analiziranje, primerjanje, sintetiziranje in vrednotenje ter slediti dnevnim dogajanjem na področju umetnosti in kulture. Program vsako leto posvetimo izbranim ustvarjalcem. Letos bomo nadaljevali s preučevanjem življenja arhitekta Jožeta Plečnika in njegovega ustvarjanja v Ljubljani, Sloveniji, Jugoslaviji. Obravnavali bomo umetnostnozgodovinski razvoj človekovega ustvarjanja na področju likovne umetnosti v obdobju preseljujočih ljudstev, otonske in karolinške renesanse. Slušatelji bodo posamezne umetnine analizirali, jih primerjali in ugotavljali, kako se je likovno ustvarjanje razvijalo in napredovalo skozi obdobja. Posvetili se bomo izbranim temam po izboru udeležencev programa: ženske v likovni umetnosti, svetniška ikonografija, simbolika rož v likovni umetnosti, sporočilnost likovnih umetnin. Spremljali bomo aktualna dogajanja na področju umetnosti doma in svetu.

V programu poglabljamo poznavanje in razumevanje klasične glasbe, spoznavamo razvoj glasbenih oblik in zvrsti ter značilnosti posameznih glasbenih obdobij in skladateljskih opusov, razvijamo zmožnosti analitičnega poslušanja glasbe, predvsem pa doživljamo veselje in izpolnitev (čutno, čustveno, kognitivno, duhovno) ob poslušanju mojstrovin klasične glasbe. V letošnjem študijskem letu bomo nadaljevali s pregledom razvoja glasbene umetnosti: pozni barok (1. polovica 18. stol.), predklasika, zgodnji klasicizem. Vsebina programa: vokalno-inštrumentalne zvrsti: baročna opera v Franciji in Angliji, poznobaročna kantata in oratorij (Italija, Nemčija, Anglija); podrobnejši vpogled v nekatere opuse J. S. Bacha in njegovih sodobnikov; inštrumentalne zvrsti in oblike: začetki in razvoj simfonije do J. Haydna; žanri komorne glasbe; glasba visokega in poznega baroka na Slovenskem in dela slovenskih skladateljev; uglasbitve značilnih besedil in vsebin skozi stoletja (pomlad, nacionalna zavest …); pregled razvoja glasbil in z njimi povezanega repertoarja; podrobnejši vpogled v posamezna značilna glasbena dela kasnejših obdobij (izbrana opera, oratorij, balet, simfonija, koncert, komorni ciklus …).

V letošnjem študijskem letu bomo spoznavali religije in mitologije starih ljudstev. Seznanili se bomo z obstoječimi viri za posamične religije. Poglobili se bomo v pomembne snovalce posamične religije, pogled na stvarjenje sveta, v verske vsebine in prakse (obredi in rituali). Religijo bomo umestili v čas in prostor ter poglobili snov s tedanjim miselnim okoljem in družbo (filozofija, literatura, pričevanje v likovni umetnosti itd.) ter se posvetili odnosom med posameznimi religijami. Uvodoma bomo spoznavali najzgodnejše verske tradicije, predvsem šamanizem. Nadaljevali bomo z obravnavanjem religij najstarejših civilizacij. Obravnavali bomo tudi religije in mitologije Grkov, Rimljanov, Germanov, Slovanov, Keltov in drugih ljudstev.

V programu spoznavamo ljudstva sveta, ki še živijo na tradicionalen način. S spoznavanjem teh ljudstev bomo začeli v Sibiriji in nadaljevali v Ameriki. Poglobili se bomo v posebnosti njihove bivalne kulture, prehranjevalnih navad, različnih običajev in spoznavali tudi njihova široka duhovna obzorja. Ozrli se bomo v sfero njihovega umetniškega ustvarjanja (jamske poslikave, ritualne maske, oblačila ipd.), izražanje skozi ples in glasbo ter odstirali različne oblike verskih vzorcev (animizem, totemizem, politeizem itd.). Da bi bolje razumeli njihov način življenja, bomo spoznali njihovo zgodovino in okolje, v katerem živijo. Oboje je ključno za razumevanje njihovih današnjih tradicij in običajev.

Sprehajamo se po našem mestu, pogosto z zastrtimi očmi. Morda ne zaznamo ulic, trgov, stavb, mestnih prostorov in morda ne vemo, kako brati njihovo lepoto. Morda o trgih, ulicah, stavbah, mostovih nimamo dovolj znanja, da bi njihovo zanimivo in hkrati tudi svojo zgodbo lahko povedali sebi in drugim. V programu bomo preučevali različne arhitekturne in urbanistični primere našega mesta, se učili gledati, doživljati, brati in tudi fotografirati mestne prostore z različnih perspektiv. Razčlenjevali bomo različne arhitekturne in urbanistične primere našega mesta in njegovega razvoja skozi zgodovino. Poglobili se bomo v razumevanje prostorskih zagat in rešitev v našem mestu. V programu razvijamo zmožnost refleksije osebnih izkušenj doživljanja trgov, ulic, stavb in drugih elementov grajenega mestnega prostora.

Fotografija je čudovita dejavnost, ki posameznika popelje v ustvarjanje, raziskovanje, kakovostno preživljanje časa in druženje. Delo v študijski skupini bo potekalo deloma teoretično, predvsem pa praktično. Umetnost fotografiranja bomo spoznavali in raziskovali v različnih okoljih: v Botaničnem vrtu, parku Tivoli, Živalskem vrtu, sprehodili se bomo po Plečnikovi Ljubljani in preučevali motive za fotografiranje. Učili se bomo o kompoziciji, svetlobi, tehniki fotografije, spoznavali bomo prenos fotografij na računalnik ter shranjevanje in enostavno obdelavo fotografij na računalniku. Študijsko leto bomo zaokrožili s skupinsko razstavo fotografij.

V programu bomo obravnavali umetnost 20. stoletja na Slovenskem. Za ljudi v tretjem življenjskem obdobju je moderna umetnost, če je ustrezno interpretirana ozoma predstavljena, izjemno zanimiva, saj je 20. stoletje pravzaprav "njihovo stoletje". Kdo ne pozna slovenske moderne arhitekture - del Plečnika, Mušiča, Šubica in ostalih, mimo katerih hodimo vsak dan? Kdo še ni slišal za Miheliča, Kosa, Kregarja in druge slikarje? Kdo še ni bil v Trstu, kjer je delovala avantgarda - slovenski konstruktivizem s Černigojem na čelu? Kdo ne pozna Dolinarja in drugih kiparjev? Tem in drugim vsebinam iz umetnostnega obdobja med vojnama se bomo posvečali na predavanjih in "v živo". Ikonografske tematike, ki so jih umetniki obravnavali v tem času, se nas bodo osebno dotaknile.

V številnih programih spoznavamo zgodovino umetnosti skozi različna časovna obdobja, od prazgodovine do sodobnega časa, pregled umetnostnih zvrsti in stilnih obdobij, slovensko umetnostno dediščino, ikonografijo, simboliko v likovni umetnosti itd. Možen je vpis v različne programe na različnih lokacijah in v različnih terminih. Možen je vpis v različne programe na različnih lokacijah in v različnih terminih.

Program smo podnaslovili Od zamisli do zgodbe. Pisali bomo zgodbe in jih predstavljali skozi fokus različnih pripovedovalcev. Raziskovali bomo različne identitete in kaj jih žene ter odkrivali, kako iz njih ustvarjati literarne like. Poglabljali bomo so-čutenje, da bodo liki na papirju polno zaživeli. Brusili bomo dialog in spoznavali, kako pripovedovati zgodbo. Zabavali se bomo z ustvarjalnimi vajami, ki bodo krepile besedni korpus, upogibale domišljijo in podpirale našo individualnost. Delavnice ustvarjalnega pisanja bodo predvsem igralnice, prostor svobodnega eksperimentiranja, zabavnih vaj, raziskovanja in pogovora. Potrebo po ustvarjalnem pisnem samoizražanju bomo nadgradili še z učenjem čiščenja besedil, brez katerega ni prave umetniške besede.

V programu bomo spoznavali, kako lahko vsak, še tako majhen košček zemlje postane vrt, ki nas navdušuje z estetsko in bogati s praktično vrednostjo. Poglobili se bomo v zasnovo in oblikovanje vrta in se učili, kako pri tem upoštevati tradicijo, prostorske danosti in obenem ustvariti vrt, ki bo izražal nas. Seznanili se bomo z osnovnimi prijemi v oblikovanju vrta: točka - linija - ploskev - volumen, oblika - velikost - tekstura - barva - svetloba, organsko in geometrijsko načelo, ekologija - trajnost - naravni sistemi, identiteta - gradivo - struktura - vzorec. Prepoznavali bomo značilnosti odprtega prostora in pomen lokalne identitete pri posegih v prostor. Na praktičnih primerih se bomo poglobili v spoznavanje osnovnih zasaditvenih vzorcev in načinov uporabe rastlinskega gradiva (drevesa, grmovnice, trajnice, okrasne trave, zelišča, dišavnice …).

Zaradi pravnega neznanja in nepoznavanja pristojnosti ustreznih institucij smo državljani pogosto prikrajšani za pravice, ki nam pripadajo. Pomanjkanje znanja in informacij nam onemogoča, da bi delovali kot aktivni in odgovorni državljani, ki znajo in zmorejo uresničevati svoje pravice in skrbijo za izpolnjevanje svojih dolžnosti. V programu bomo spoznavali ustanove, namenjene pravnemu varstvu državljanov, njihove pristojnosti ter tudi različne vloge in obrazce za uveljavljanje pravic. Spoznali bomo tudi druge institucije, pomembne za naše vsakodnevno delovanje.

Zgodovina Slovenije, Evrope in sveta. Različni programi, različni mentorji, različni termini.

Aktualna dogajanja na Bližnjem vzhodu (revščina, vojne, begunska kriza itd.) nam porajajo številna vprašanja, na katera iščemo odgovore, ki pa hkrati pogojujejo tudi razumevanje preteklosti tega območja. Težko razumemo sedanjost, ne da bi se poglobili v preteklost in ne da bi posamezni problem osvetlili z različnih zornih kotov. Kaj vse se je skozi stoletja dogajalo na tem območju? Kaj vse je vplivalo in vpliva na potek dogodkov? O vseh teh vprašanjih se bomo pogovarjali na naših izobraževalnih srečanjih. V tem študijskem letu bomo nadaljevali zgodbo o preteklosti Bližnjega vzhoda v obdobju od konca križarskih vojn dalje. Posebno pozornost bomo posvetili Turkom od Seldžukov dalje. Osredotočili se bomo tudi na Bizanc, ki je v tem času preživljal svoj počasen razpad in uničenje.

E-novice

Vabimo vas

Srečamo se v kinu

Študijsko leto 2019/2020

Število skupin

Ne spreglejte

Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje,
združenje za izobraževanje in družbeno vključenost

Podatki za stik