V programu bodo predavatelji predstavili in približali različne vsebine s področja arheologije, skozi katere bomo spoznavali arheološko dediščino doma in po svetu: Dr. Peter Turk: Neandertalčevo glasbilo iz Divjih bab. Poselitev Slovenije v mlajši kameni dobi. Bronastodobni zakladi. Začasna skrivališča ali prazgodovinska svetišča? Prazgodovina mečev. Orožje in simbol. Nenavadna prazgodovina sekir. Železo in nastop železne dobe. Dr. Boštjan Laharnar: O železni dobi in njenih ljudeh. Noriško kraljestvo: dejstva, miti in izmišljotine. Po sledeh rimskih osvajalcev med Jadranom, Alpami in Panonijo. Dr. Daša Pavlovič: Langobardi med Panonijo in Italijo. Naselitev Slovanov: pisni viri in arheologija. Zgodnji srednji vek: sprehod po arheoloških najdiščih Slovenije. Dr. Boštjan Plut: Sodobna znanstvena spoznanja v arheologiji. Kaja Rožman: Stara Grčija in Minojska civilizacija. Stari  Rim, Terme Aquae Iasae v Varaždinskih toplicah. Arheologi Skupine Stik: ogledi arheoloških izkopavanj na terenu.

Program je namenjen spoznavanju razvoja pisave, družbenih razmerij, nastajanju knjige in spoznavanju pisav kot tudi praktičnemu učenju lepopisja. Teoretični del programa nas uvede v zgodovino pisave; spoznavali bomo, kako se je pisava razvijala, kakšna so bila družbena razmerja, ki se kažejo v starih kaligrafskih zapisih, kako je nastajala današnja oblika knjige. V praksi se bomo učili rimske kapitale in minuskule, prelepe karolinške pisave, tudi gotice in še nekaterih drugih pisav. Ob zvokih gregorijanskih spevov bomo počasi, natančno in umirjeno vlekli črke ali s čopičem risali iluminacije črk. Spoznali bomo zlatenje, se seznanili z nekaterimi vrstami papirja, razvijali bomo likovnost in željo po odkrivanju nekdanjih pisav v sodobnih zapisih: pisali bomo voščilnice, vabila, jedilne liste, koledarje … Ogledali si bomo tudi rokopise v Cistercijanskem samostanu Stična.

Ugankarstvo mnogi dojemajo kot prostočasno dejavnost, kot dejavnost, ki ni 'resna' izobraževalna dejavnost. Vendar tako menijo le tisti, ki ugankarstva ne poznajo od blizu. Ugankarstvo se namreč vrašča v lokalno, nacionalno ali svetovno kulturo. Nekatere uganke so obče in v nekaterih igrah, kot je denimo japonski sudoku, ni kulturnih pregrad. Številke in igre so do neke mere v vseh kulturah in jezikih enake. V sestavljanju ugank in drugih miselnih iger razvijamo kognitivne sposobnosti, zmožnost načrtovanja, kombinatorike in odločanja; tiste miselne procese torej, ki so prenosljivi na vsa področja življenja.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

V programu se seznanjamo s kitajsko zgodovino, kitajsko družbo in njeno kulturo, tradicionalni in sodobni način življenja Kitajcev. Spoznavamo kitajske prestolnice nekoč in danes, naravne in kulturne znamenitosti, slavne ženske like na Kitajskem, kitajsko arhitekturo, značilnosti kitajske kuhinje, skrb za zdravje in dobro počutje po kitajskih ljudskih nasvetih in tradicionalni kitajski medicini, kitajsko ljudsko umetnost, klasično in moderno literaturo, kitajske reke in pregovore, kaligrafijo in slikarstvo. Program prepletamo z ogledi delavnic in razstav na Konfucijevem inštitutu v Ljubljani, z ogledi in analizo kitajskih filmov, dokumentarnih filmov o Kitajski in obisk kitajskih likovnih razstav, kitajskih restavracij ipd.

Namen programa je z branjem in skupinsko analizo prebranega spoznati različna literarna dela, literarne vrste oz. zvrsti, avtorje in obdobja, jih med seboj primerjati in posredno odpirati nova polja za diskusijo, ustvarjati možnosti vživljanja v posameznikovo usodo prek literarnega junaka ter odstirati duh časa. Obravnavali bomo literarna dela slovenske in svetovne književnosti (npr. Mojca Kumerdej: Kronosova žetev, nekateri nobelovci). Podrobnejša obravnava bo zajemala predstavitev avtorja in obdobja, vsebine dela, umeščanje v širši časovni okvir in družbeni kontekst, literarno teoretsko obravnavo – zgradba, osebe, teme, motivi, primerjavo z drugimi deli, prebiranje odlomkov … Seznanjali se bomo tudi s kulturnimi dogodki in aktualnimi temami v književnosti.

V programu bomo obravnavali Ljubljano, njena naselja in okolico ter bližnji in bolj oddaljen svet okoli nas. Obravnavane vsebine bomo analizirali na podlagi dostopnih statističnih, arhivskih in drugih uporabnih podatkov. Posebno pozornost bomo namenili tako imenovanim genetskim (DNK) študijam o izvoru prebivalstva Slovenije ter razložili postopke tovrstnih analiz in njihove zanimive ugotovitve. Analizirali bomo raznolike oblike sobivanja različnih dejavnosti v mestu. Spremljali bomo aktualne dogodke ter si odgovarjali na vprašanja, kakšno mesto si želimo, kaj nas v mestu moti in kaj pogrešamo. Poleg same Ljubljane in njene okolice se bomo ukvarjali s primerjavami med Ljubljano in podobnimi mesti v Evropi, ki jih bomo popestrili s potopisnimi slikovnimi gradivi. Temeljni cilj primerjav je zavedanje pomena Ljubljane za nas, širšo okolico in kot potencialno regionalno središče tudi za sosednje pokrajine.

Udeleženci pridobivajo in razvijajo v programu znanje in spretnosti za boljše razumevanje sebe in drugih, izboljšanje komunikacijskih spretnosti, razvijanje ustreznih načinov razreševanja konfliktov v odnosih. Udeleženci programa razvijajo prepoznavanje in razumevanje svojih čustev in čustev drugih, kar jim pomaga obvladovati različne situacije v medosebnih odnosih. Program temelji na metodi transakcijske analize po Ericu Bernu in zajema naslednje vsebine: Komunikacija, komunikacijsko polje, transakcije, sporočila. Čustva in čustvena inteligenca. Ego stanja. TA-pozicije. Referenčni okvir. Življenjski scenarij. Osnove razvojne psihologije. Osnove socialne psihologije. Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Osnove etike, etika v medosebnih odnosih.

Program nosi naslov Moji starši so stari, a gre za starost naših staršev in nas samih. Starost, mlajša ali starejša, je pod udarom stereotipov. Vse generacije se moramo spreminjati, a še najbolj starejši, da ne bi ovirali svojega razvoja in razvoja drugih. Program je namenjen obravnavi individualnih in družbenih vprašanj v povezavi s poznejšimi leti življenja. Ali sploh vemo, kdaj je nekdo star? Je to takrat, ko je nad starostnim poprečjem v državi, ali takrat, ko ga obdajajo predvsem mladi ljudje? Posebej se bomo posvetili izbranim vsebinam iz transakcijske analize, kot so: življenjski scenarij, obrambni mehanizmi, čustva itd. Namen programa je spoznavati svoje obnašanje (in drugih), razumeti njegove korenine ter obvladovati sporazumevanje in čustva.

Na teoretični in praktični ravni bomo spoznavali značilnosti in prednosti naravnega vrtnarjenja, načine in metode naravnega vrtnarjenja. V teoriji in praksi se bomo učili, kako pripraviti gredice, spoznavali pomen tal in talnih organizmov za uspešno naravno vrtnarjenje, gnojenje v naravnem vrtu, pridelavo vrtnin in zelišč. Poglobili se bomo v pridelavo lastnih sadik, varstvo rastlin, spoznavanje škodljivcev in preprečevanje bolezni rastlin ter pridelavi lastnih semen. Namen programa je, da se usposobimo za samostojno praktično delo v vrtu.

Diskusija o tekočih dnevnih temah. Pisanje novinarskih člankov. Analiza napisanih člankov, objavljanje prispevkov v medijih, predvsem v naši redni rubriki v reviji Vzajemnost. Poleg pisanja novinarskih člankov se učimo tudi fotografiranja. Udeleženci programa spoznavajo izrazno vrednost fotografije, ki poudari sporočilnost članka. Spoznavanje različnih novinarskih zvrsti. Študijski obiski uredništev. V skupini se hkrati posvečamo tudi analizi aktualnih dogajanj doma in po svetu. Zaželeno je, da imajo udeleženci programa osnovno poznavanje dela z računalnikom (zlasti program Word), da imajo internet oz. uporabljajo elektronsko pošto ter poznajo osnove fotografiranja.

Program je namenjen pridobivanju poglobljene izkušnje gledališča in igre. Učenje igre je intenziven proces spoznavanja samega sebe, svoje izraznosti in izraznih potencialov. Je krepitev govorne in celostne samopodobe. Boljša samozavest. V tem študijskem letu se bomo ukvarjali z bivanjem lika na odru. Spoznavali bomo čustvene in čutne vsebine igre. Poglobili se bomo v razumevanje tega, kaj je lik, kaj je predstava, kako deluje lik na odru in kaj so čustvene vsebine in nadomestki čustev. Razvijali in krepili bomo skupnostni duh na odru, saj je usklajenost in soodvisnost igralcev pomemben dejavnik uspešne predstave. Skupina sprejme nove člane, ki so prilagodljivi, ki že imajo nekaj izkušenj z javnim govorom in nastopanjem ter z delom v timu.

Računalniki in pametne naprave niso zgolj domena mlajših generacij, tehnologija pripada vsem. Številni študenti Univerze za tretje življenjsko obdobje vešče uporabljajo obstoječe tehnologije in se z veseljem učijo uporabe novih. Nekateri med njimi so začeli z učenjem računalništva kot popolni začetniki, spet drugi želijo nadgraditi svoje znanje s spoznavanjem vse bolj naprednih tehnologij. V zadnjih letih ugotavljamo, da se potrebe naših študentov spreminjajo, zato smo pripravili raznoliko paleto vsebin: od prvih korakov na računalniku, utrjevanja programov kot so Word in sorodni programi, dela z elektronsko pošto in internetom do naprednejših programov za osebni računalnik kot je obdelovanje fotografij, uporaba socialnih omrežij ter naprednejša uporaba pametnih telefonov in tablic.

V programu spoznavamo pestrost rastlinskega sveta okoli nas, različna okolja in njihov vpliv na rastline in obratno ter preplet rastlinskega sveta in človekovega delovanja. V študijskem letu 2018/19 bomo nadaljevali s celovitim pregledom florističnih značilnosti Slovenije po šestih fitogeografskih območjih: submediteran, dinarske visoke kraške planote in kraška podolja, flora Dolenjske in Bele krajine, subpanonsko fitogeografsko območje, predalpski svet in floristika visokogorja (Alpe).

Restavratorstvo je izziv, ki ga človek nosi v sebi, ko odkrije doma na podstrešju predmet, ki ga je načel zob časa, pa bi ga rad ohranil kot spomin na svoje prednike ali zaradi njegove lepote. Izobraževanje iz restavratorstva vsebuje spoznavanje osnovnih pojmov (konservatorstvo, restavratorstvo, obnova), razlago problemov staranja in propadanja materialov ter možnosti preprečevanja le-tega, obravnavo različnih materialov (kamen, les, kovine, papir, tekstil) od pridobivanja surovin do obdelave in spoznavanje tehnik restavriranja. Člani študijske skupine pridobijo v programu teoretične osnove restavratorstva in skozi študijske obiske na terenu osnovni vpogled v tehnike restavriranja.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Program namenjamo proučevanju različnih stavbnih in urbanističnih zasnov v slovenskem prostoru in po svetu. Poudarek bomo dali spoznavanju tehničnih pravil in zahtev za grajene konstrukcije ter stratigrafiji kamnitih zidanih konstrukcij. Preučevali bomo vpliv razvoja znanosti, umetnosti, komunikacij ter izmenjave znanja in dobrin itd. na stavbno dediščino. Obravnavali bomo izbrane teme s področja stavbne in druge nepremične kulturne dediščine po dogovoru s študenti. Program povezujemo in nadgrajujemo s študijskimi ogledi na terenu.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

V programu poglabljamo poznavanje in razumevanje klasične glasbe, spoznavamo razvoj glasbenih oblik in zvrsti ter značilnosti posameznih glasbenih obdobij in skladateljskih opusov, razvijamo zmožnosti analitičnega poslušanja glasbe, predvsem pa doživljamo veselje in izpolnitev (čutno, čustveno, kognitivno, duhovno) ob poslušanju mojstrovin klasične glasbe. V letošnjem študijskem letu bomo nadaljevali s pregledom razvoja glasbene umetnosti v zgodnjem in visokem baroku (17. stol.). Spoznavali bomo vokalno-inštrumentalne zvrsti: baročna opera (začetki, Monteverdi, Rim, Benetke, Neapelj, Lully, Purcell), oratorij (Italija, Nemčija), vokalni cerkveni koncert, kantata (cerkvena, posvetna), protestantska kantata; inštrumentalne zvrsti in oblike: sonata, glasba za glasbila s tipkami, koncert (concerto grosso, solistični koncert); portrete in opuse posameznih značilnih skladateljev in posebej glasbo 17. stol. na Slovenskem in dela slovenskih skladateljev. Spoznavali bomo uglasbitve  značilnih besedil in vsebin skozi stoletja: npr. , pomlad, nacionalna zavest … Posvetili se bomo pregledu razvoja glasbil in z njimi povezanega repertoarja in pridobili podrobnejši vpogled v posamezna značilna glasbena dela kasnejših obdobij (izbrana opera, oratorij, balet, simfonija, koncert, komorni ciklus …).

Letos bomo program posvetili spoznavanju Polinezijcev, Eskimov, Inuitom, Ainuitov in drugih ljudstev. Poglobili se bomo v njihovo umetniško ustvarjanje (jamske poslikave, ritualne maske, oblačila ipd.), izražanje skozi ples in glasbo ter odstirali različne oblike verskih vzorcev (animizem, totemizem, politeizem itd.). Da bi bolje razumeli njihov način življenja, bomo spoznali njihovo zgodovino in okolje, v katerem živijo. Oboje je ključno za razumevanje njihovih današnjih tradicij in običajev. Na žalost se bomo večkrat srečali s predsodki, rasizmi, kolonializmi in podobnimi zablodami, ki so zagrenile življenje številnim ljudstvom sveta. Ogledali si bomo tudi kratke dokumentarne filme, ki nam pričarajo barve, zvoke in obraze ljudi, ki živijo na nekoliko drugačen način.

Fotografija je čudovita dejavnost, ki posameznika popelje v ustvarjanje, raziskovanje, kakovostno preživljanje časa in druženje. Delo v študijski skupini bo potekalo deloma teoretično, predvsem pa praktično. Umetnost fotografiranja bomo spoznavali in raziskovali v različnih okoljih: v Botaničnem vrtu, parku Tivoli, Živalskem vrtu, sprehodili se bomo po Plečnikovi Ljubljani in preučevali motive za fotografiranje. Učili se bomo o kompoziciji, svetlobi, tehniki fotografije, spoznavali bomo prenos fotografij na računalnik ter shranjevanje in enostavno obdelavo fotografij na računalniku. Študijsko leto bomo zaokrožili s skupinsko razstavo fotografij.

V številnih programih spoznavamo zgodovino umetnosti skozi različna časovna obdobja, od prazgodovine do sodobnega časa, pregled umetnostnih zvrsti in stilnih obdobij, slovensko umetnostno dediščino, ikonografijo, simboliko v likovni umetnosti itd. Možen je vpis v različne programe na različnih lokacijah in v različnih terminih. Možen je vpis v različne programe na različnih lokacijah in v različnih terminih.

V programu bomo spoznavali, kako lahko vsak, še tako majhen košček zemlje postane vrt, ki nas navdušuje z estetsko in bogati s praktično vrednostjo. Poglobili se bomo v zasnovo in oblikovanje vrta in se učili, kako pri tem upoštevati tradicijo, prostorske danosti in obenem ustvariti vrt, ki bo izražal nas. Seznanili se bomo z osnovnimi prijemi v oblikovanju vrta: točka - linija - ploskev - volumen, oblika - velikost - tekstura - barva - svetloba,  organsko in geometrijsko načelo, ekologija - trajnost - naravni sistemi, identiteta - gradivo - struktura - vzorec.  Prepoznavali bomo značilnosti odprtega prostora in pomen lokalne identitete pri posegih v prostor. Na praktičnih primerih se bomo poglobili v spoznavanje osnovnih zasaditvenih vzorcev in načinov uporabe rastlinskega gradiva (drevesa, grmovnice, trajnice, okrasne trave, zelišča, dišavnice …).

Zgodovina Slovenije, Evrope in sveta. Različni programi, različni mentorji, različni termini.