Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

V programu spoznavamo različne veje astronomije in zgodovino astronomije s poudarkom na slovenskem kulturnem prostoru. Namen programa je razumeti aktualna spoznanja in raziskovanja na področju astronomije, se naučiti z opazovanji samostojno poiskati in prepoznati svetlejše nebesne objekte, spoznati uporabo daljnogleda in teleskopa ter pridobiti zavedanje o problematiki svetlobnega onesnaževanja.

Uvod v tematiko prehranjevanja, spoznavanje delovanja okolja in organizmov in prepletenosti vseh organizmov planeta. Kaj rastline in živali, ki jih gojimo za prehrano, potrebujejo za rast in zdravje. Zakaj mi potrebujemo raznoliko prehrano. Pogovarjali se bomo o škodljivosti nekaterih prehranjevalnih navad in kaj jih dela škodljive. Naučili se bomo, zakaj so različne snovi v prehrani nujno potrebne in spoznali, od kod izvirajo. Program je namenjen razvoju kritičnega razmišljanja o zanesljivosti informacij in virov informacij o dogajanju v okolju in vplivu človeka na okolje.

Program je namenjen spoznavanju sodobne bivalne kulture in bivalnih trendov, prepoznavanju lastnih želja in potreb v bivalnem okolju, spoznavanju osnovnih metod za načrtovanje notranje opreme, razvijanju estetskih meril, kritičnosti, analitičnosti in odnosa do bivalne kulturne dediščine. Skozi analizo posameznih primerov se bomo učili, kako opremiti bivalni prostor uporabno, estetsko in okolju prijazno. Spoznavali bomo bivalno kulturo skozi zgodovino, vse od primerov iz antike, kulture bivanja v 20. stoletju do današnjih dni. Iskali bomo odgovore na vprašanja, ali poznamo in znamo ceniti našo bivanjsko kulturno dediščino, prostore, opremo. Preučevali bomo sodobne pristope in načela pri zasnovi, oblikovanju in opremi prostora ter spoznanja aplicirali na svoje potrebe in želje.

Skupina je v predavalnici zgolj vsak prvi četrtek v mesecu, sicer potekajo izobraževalna srečanja v spoznavanju in preučevanju etnologije na terenu. Svoje življenje bolje razumemo in plemenitimo, če bolje poznamo življenje drugih. Tema: etnološko raziskovanje načina življenja Slovencev, Ljubljančanov. Osveščanje udeležencev o bogatosti in pomembnosti slovenske etnološke kulturne dediščine ter predstavitev dela slovenskih etnologov in situ. Vsebina programa se prvenstveno navezuje na življenje Ljubljančanov, a jo bomo z obiski različnih muzejev po Sloveniji primerjali z življenjem drugod po domovini. Ob predavanjih bodo potekali obiski izbranih ustanov in posameznikov v Ljubljani, predavanja gostujočih sodelavcev na terenu in na strokovnih ekskurzijah po Sloveniji. V goste bomo povabili več slovenskih etnologov (dr. Marijo Makarovič, dr. Mojco Ravnik, Tanjo Tomažič, dr. Gorazda Makaroviča, prof. dr. Slavka Kremenška in druge), s katerimi bomo na terenu spoznavali njihovo etnološko raziskovanje. Na obiskih nacionalnih muzejev si bomo ogledali stalne razstave o zgodovini in etnologiji Slovencev. Načrtujemo obisk Porabja in porabskih Slovencev, Šmartnega v Brdih, Škofjo Loko s Poljansko dolino, Pomorski muzej Sergeja Mašera in druge.

Študenti pridobijo v programih geografije poglobljen in celosten vpogled v geografske procese, ki oblikujejo naravo in družbo. Svoje znanje bodo razširili in med seboj smiselno prepletli in povezali, s čimer bodo pridobili celovitejše vedenje o geografiji in vsem, kar nas obdaja. Glavni cilj programa je vdahniti geografiji dušo in jo narediti zanimivo, privlačno in predvsem uporabno v vsakdanjem življenju.  V programih geografije študenti sistematično spoznavajo geografijo slovenskih pokrajin in krajev, tudi v zamejstvu ter geografijo tujih dežel - z namenom, da se usposobijo za geografsko opazovanje in raziskovanje ter geografskih primerjave.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

V programu se seznanjamo s kulturnimi dogodki v slovenskem in širšem prostoru ter aktualnimi temami na literarnem področju doma in po svetu. Obravnavamo izbrana literarna dela slovenske in svetovne književnosti. Podrobnejša obravnava zajema predstavitev avtorja in obdobja, vsebine dela, umeščanje v širši časovni okvir in družbeni kontekst, literarno teoretsko obravnavo - zgradba, osebe, teme, motivi, primerjavo z drugimi deli, prebiranje odlomkov. Študenti  lahko po želji izbrano literarno delo predstavijo v obliki samostojnega prispevka / povzetka / analize. Namen programa je poglobiti védenje o izbrani literarni temi in ustvarjati možnosti vživljanja v posameznikovo usodo prek literarnega junaka ter odstirati duh časa. Prek sveta literature bodo lahko študenti znova ali na novo razmišljali o vedno aktualnih temah in iskali odgovore na različna vprašanja v svetu literature in zunaj nje.

»Od vseh mojih otrok si ti Peter najbolj človeški,« mu je dejal oče na smrtni postelji. Kako je ta zapoved vplivala na Petrove odločitve? Pustil je za seboj delo zdravnika, ker se mu je zdelo, da ni dovolj »človečen«, šel med raziskovalce, da ne bi naredil napak v odnosih z bolniki. Janez je šel študirat tisto, kar so študirali njegovi prijatelji. Zakaj? Ker mu je umrla mama, ko mu je bilo pet let, ker je njihov dom pogorel, ker je oče zbolel in to ga je naredilo negotovega. Ni želel zgubiti še prijateljev, zato  je mislil, da mora študirali, kar študirajo oni. Zakaj se Sanja umika, zakaj nič ne reče? Svoje obnašanje in obnašanje drugih razumemo le, če poznamo psihološka gibala v ozadju. Študijski krožek ni namenjen psihoterapiji, marveč obvladovanju in uporabi sistema analize medsebojnih odnosov.

Oktobra 2016 v Prirodoslovnem muzeju Slovenije odpiramo razstavo Naše malo veliko morje. Zato se bomo v tem študijskem letu posvetili morju in ostalim mokriščem, tako na pragu našega mesta (Ljubljansko barje), v drugih delih Slovenije, kot tudi po svetu. Govorili bomo o življenjskih razmerah in raznolikosti življenja v morjih, rekah, jezerih, močvirjih, podzemnih vodah, na poplavnih travnikih, v mlakah, pa tudi v lužah na pragu gozda. Čudili se bomo trdoživosti življenja in neverjetnim prilagoditvam organizmov na svoje okolje. Poleg mentorice bodo predavali strokovni sodelavci Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki so priznani strokovnjaki s področij geologije, paleontologije, botanike in zoologije.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Program seznanja študente z možnostmi povezovanja književnosti in kreativnega pisanja. Poleg literarno-zgodovinskih osnov pridobijo študenti potrebno znanje s področja kreativnega pisanja, ki jim je v pomoč pri lastnem literarnem ustvarjanju. Izbor vsebin povzema osrednja literarna obdobja od druge polovice 20. stoletja do danes ter njihove glavne filozofske in socialno-zgodovinske temelje. S primeri iz izbranih literarnih besedil se študenti seznanjajo s pripovednimi tehnikami. Analiza besedil pripomore k razmisleku o različnih načinih ubeseditve, ki jih preizkusijo v lastnih pisnih izdelkih.

Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Računalniki in pametne naprave, nove  zanimive aplikacije  niso zgolj domena mlajših generacij, tehnologija pripada vsem. Številni študenti Univerze za tretje življenjsko obdobje vešče uporabljajo obstoječe tehnologije in se z veseljem učijo uporabe novih. Nekateri med njimi so začeli z učenjem računalništva kot popolni začetniki, spet drugi želijo nadgraditi svoje znanje s spoznavanjem vse bolj naprednih tehnologij. V zadnjih letih ugotavljamo, da se potrebe naših študentov spreminjajo, zato smo pripravili raznoliko paleto vsebin: od prvih korakov na računalniku, utrjevanja programov Word, Excel in PowerPoint, dela z elektronsko pošto in internetom do naprednejših programov za osebni računalnik kot je obdelovanje fotografij, uporaba socialnih omrežij ter naprednejša uporaba pametnih telefonov in tablic. Naučili se bomo, kako posnamemo krajši film. Pri tem bomo uporabljali kamero, ki jo imate na fotoaparatih, mobitelih ali domačo kamero. Filme bomo izrezali, jih opremili z glasbo in ustreznimi podnapisi. K filmu bomo posneli tudi komentar (besedilo). V letošnjem letu se bomo učili računalniških veščin na novem operacijskem sistemu Windows 10.

Če posejemo travo, nas veseli, ko pokuka iz zemlje, ko rešimo nek predmet propada in pozabe, prav tako. Restavratorstvo je izziv, ki ga človek nosi v sebi, ko odkrije doma na podstrešju predmet, ki ga je načel zob časa, pa bi ga rad ohranil kot spomin na svoje prednike ali zaradi njegove lepote. Izobraževanje iz restavratorstva vsebuje spoznavanje osnovnih pojmov (konservatorstvo, restavratorstvo, obnova), razlago problemov staranja in propadanja materialov ter možnosti preprečevanja le-tega, obravnavo različnih  materialov (kamen, les, kovine, papir, tekstil) od pridobivanja surovin do obdelave in spoznavanje tehnik restavriranja. Člani študijske skupine pridobijo v programu teoretične osnove restavratorstva in skozi študijske obiske na terenu osnovni vpogled v tehnike restavriranja.

V programu bomo spoznavali osnove likovnega ustvarjanja in razvijali svoj lastni likovni izraz. Uvodoma se bomo seznanili z risarskimi tehnikami in materiali (svinčnik, oglje, kreda in drugi materiali). Preučevali bomo likovne prvine, kot so točka, linija, ploskev in prostor. Učili se bomo rabe vizirke in prenos motiva na likovni format. Spoznavali bomo osnove kompozicije in zakonitosti likovne perspektive. Posvetili se bomo senčenju, tonski risbi in slikanju, prepoznavanju modulacije oblik in barvnih tonov med belo in črno barvo. Uvajali se bomo v uporabo barv. Skozi analizo likovnih del bomo razvijali likovno gledanje in mišljenje ter razvijali estetska sodila v likovni umetnosti. Poleg skupinskega bomo namenili pozornost individualnemu delu - glede na znanje, potrebe in želje posameznika.

Izobraževanje na začetni in različnih nadaljevalnih stopnjah. Jezika se lahko učimo na tisoč načinov: iz okolja, po spletu, sedemo na kolo, gremo na potovanje, potem pa povsod postavljamo ista vprašanja in poslušamo odgovore. »Morda veste, kje je najbliže do …?« »Tamle pojdite … je najkrajše«. Lahko beremo časopise, foto romane, romane, gledamo filme. Naj bodo še tako sladkobni, zmeraj se česa naučimo. Lahko sprejmemo tujce, jih vodimo po mestu, lahko gremo k zdravniku v tujem kraju. Lahko si dopisujemo. Lahko delamo prostovoljno. Lahko pa se jezika tudi učimo načrtno, urejeno, z mentorjem. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se študenti tujih jezikov srečujejo z jezikovnimi, kulturnimi in civilizacijskimi vsebinami. Pridobivajo zmožnosti, pri čemer jim pomagajo mentorji z dejavnostmi znotraj in zunaj predavalnice. Raznolike dejavnosti pripomorejo k temu, da študent ponotranji jezik in utrdi jezikovne zmožnosti, jih uporablja ustno in pisno in predvsem komunikativno. Študenti se v večini jezikov pričnejo sporazumevati od prve lekcije dalje, ko že pričnejo jezik uporabljati v različnih resničnih situacijah, sredi življenja. Učni programi so zgrajeni tako, da ti lahko napredujejo v sistemu jezika (slovnica itd.), spretnostih, sporazumevanju. Metode mentorji povežejo med seboj v edinstveno celoto. Nikoli ne uporabljajo zgolj ene same. V tem je tudi čar učenja in poučevanja tujih jezikov.

Ob predvajanju glasbe in spremljajoči mentorjevi razlagi bomo spoznavali, kako poslušati glasbo, kako razumeti osnovne pojme glasbene teorije, glasbene oblike (sonata, simfonija, opera, koncert itd.), elemente glasbe kot so harmonija, polifonija, ritem, takt itd., glasbene instrumente, različne ansamble, velike glasbene ustvarjalce in poustvarjalce. V letošnjem študijskem letu se bomo posvetili glasbeni umetnosti 19. stoletja in spoznali nekatere glasbene ustvarjalce tedanjega obdobja: Johannes Brahms (Nemčija), Anton Bruckner (Avstrija), César Franck (Francija). Spoznavali bomo razvoj nacionalnih glasbenih smeri v obdobju romantike na Češkem, Norveškem in v Rusiji: Bedřich Smetana (Češka), Edvard Grieg (Norveška), ruska peterka (Balakirev, Musorgski, Borodin, Rimski­-Korsakov, Antonovič Cui). Obiskali bomo tudi koncerte ali opero.

V programu bomo spoznavali pretekla in sodobna verstva ter religije. Seznanili se bomo z obstoječimi viri za posamične religije. Poglobili se bomo v pomembne snovalce posamične religije, pogled na stvarjenje sveta, v verske vsebine in prakse (obredi in rituali), ikonografijo in pogled na onostranstvo. Verstvo ali religijo bomo umestili v čas in prostor ter poglobili snov s tedanjim miselnim okoljem in družbo (filozofija, literatura, pričevanje v likovni umetnosti) ter se posvetili odnosom med posameznimi religijami.

Sprehajamo se po našem mestu, pogosto z zastrtimi očmi. Morda ne zaznamo ulic, trgov, stavb, mestnih prostorov in morda ne vemo, kako brati njihovo lepoto. Morda o trgih, ulicah, stavbah, mostovih nimamo dovolj znanja, da bi njihovo zanimivo in hkrati tudi svojo zgodbo lahko povedali sebi in drugim. Tako kot se moramo naučiti gledati slike, tako se moramo učiti videti mesto in živeti z njim. V programu bomo preučevali različne arhitekturne in urbanistični primere našega mesta, se učili gledati, doživljati, brati in tudi fotografirati mestne prostore z različnih perspektiv, spoznavali bomo zgodovino mesta od nastanka do današnjih dni. Poglabljali se bomo v preplet sožitja starega mestnega tkiva z novimi prostorskimi posegi ter sožitja javnih in zasebnih prostorov mesta. Spoznavali bomo, kaj vidimo, ko na trge, ulice in stavbe pogledamo skozi okna ali s teras znamenitih stavb. Preučevali bomo reševanje prostorskih zagat v našem okolju.

Program Umetnost pripovedovanja namenjamo raziskovanju in spoznavanju različnih pristopov pri oblikovanju govorne interpretacije literarnih del, glede na čas nastanka in slušateljev oseben odnos do izbranega umetnostnega besedila. Ob tem spoznavamo različne načine umetniške interpretacije, gojimo skrb za jezik in odnos do jezika in razvijamo občutek za interpretacijo. V prvi polovici študijskega leta bomo naredili kratek pregled svetovne književnosti skozi različne (osebne) načine govorne interpretacije literarnega dela. V drugi polovici študijskega leta bo naša pozornost usmerjena v sodobno literaturo. Z izborom novitet bomo raziskovali nove pristope k interpretaciji sodobnih literarnih del.

Spoznavanje teoretične in praktične uporabe osnovnih načel in prijemov pri oblikovanju vrtov. Prepoznavanje značilnosti odprtega prostora in njihovo analitično vrednotenje. Spoznavanje osnovne zasaditvene vzorce in načine uporabe rastlinskega gradiva. Spoznavanje gradbene materiale, njihovo uporabo in način kombiniranja.

Doslej smo verjeli, da so nam pravice dane, danes vemo, da si jih moramo pridobiti, jih zadržati. Toda kako? Zaradi pravnega neznanja in nepoznavanja pristojnosti ustreznih institucij smo državljani pogosto prikrajšani za pravice, ki nam pripadajo. Pomanjkanje znanja in informacij nam onemogoča, da bi delovali kot aktivni in odgovorni državljani, ki znajo in zmorejo uresničevati svoje pravice in skrbijo za izpolnjevanje svojih dolžnosti. Seznanili se bomo s socialnimi pravicami starejših, s postopki in z različnimi državnimi in evropskimi institucijami ter njihovimi pristojnostmi (Zavod za zdravstveno zavarovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Varuh človekovih pravic, Evropski parlament, Državni zbor, Državni svet, zavarovalnice, izvajalci socialnih storitev itd.). Spoznavali bomo različne vloge in obrazce za uveljavljanje pravic. Spoznali bomo primere dobrih praks na področju alternativnih oblik bivanja starejših doma in v tujini. Seznanili se bomo tudi s pravnimi osnovami pogodbe o preužitku in pogodbe o dedovanju, spoznali bomo institut brezplačne pravne pomoči, obiskali bomo Zvezo potrošnikov Slovenije in druge institucije, pomembne za naše delovanje. Izmenjavali bomo svoje izkušnje in se učili uporabljati pridobljeno znanje v vsakdanjih situacijah.