Voščilo članicam mreže Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje


To leto 2020 je bilo leto, ki nas je vse enako prizadelo v dušni mir, a je bilo tudi leto spoznanj, odkrivanja, učenja in leto zmag; leto vsakršnih preizkušenj, ki nas zdaj zlagoma »lončarijo« v drugačne ljudi. Digitalizacija izobraževanja starejših je bila oreh, ki smo se ga ogibali dolgo, kajti študentom je bolj všeč, da se doživijo v živo kot po spletu. A tudi slednje je dobro, so zdaj spoznali. V drugi polovici leta smo se ukvarjali s tem, kako se prilagoditi predvsem starim, a tudi novim načinom dela. Merili smo prostore, varovali  fizično in socialno razdaljo, bili povezujoči in spodbudni ob prvih težavah digitalizacije naših programov in stikov. Bolj kot sicer so prišle do izraza psihološke razsežnosti izobraževanja. Prizadevali smo si za dostojanstvo in družbeni položaj starejših, bili v stiku z mednarodnimi in domačimi organizacijami, sklenili z njimi krog podpore in preživeli, zavedajoč se, kako privilegirani smo, da lahko uporabljamo internet! Ob prelomu v novo leto želim vsem vam, da tudi po koncu te krize ohranite solidarnost, medsebojno naklonjenost, vedoželjnost in znanje, ki ga bomo do takrat pridobili, vse, kar naredi življenje vredno.

Niti se ne zavedamo, kako pomemben korak naprej v osebnem razvoju delamo ravno sedaj, ko vstopamo v virtualni svet. Spoznavamo novo pot digitalnega učenja, ko bo mogoče, pa se bomo ponovno učili po stari poti v osebnih stikih. Močnejši in bolj samostojni smo postali v tem letu. V prihodnje bomo sposobni, da izbiramo poti učenja glede na razmere. Digitalizacija nam je odprla pot do svetovnega znanja. IZOBRAŽEVANJU SE NE BOMO NIKOLI ODREKLI. ZDRAVO IN SAMOZAVESTNO NAPREJ!

Vsem, študentom, animatorjem študijskih skupin, mentorjem, vodjem univerz po Sloveniji, prostovoljcem, vsem vam želim, da utrjujete vrednote, ki nas vodijo v prihodnost. Pa obilico osebne sreče!

Ana Krajnc