foto platise-7896

Vseživljenjsko učenje, delo in razvoj, temelji srebrne ekonomije

2. posvet Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje


Ljubljana, 6. junij 2017

Četudi koncept srebrne ekonomije srečujemo že nekaj let, ta še zmeraj ni dovolj raziskan. Sredi dolgožive družbe se zlagoma oblikuje predvsem s političnimi razpravami na evropski in nacionalni ravni. Evropska unija se namreč zaveda, da lahko v povezavi s starostjo ustvari nova delovna mesta in dohodek, da lahko postane celo vodilna sila na področju srebrne ekonomije.

Razprave o srebrni ekonomiji pa zbujajo tudi starizem, ki škodi prizadevanjem za to, da bi starejši imeli v družbi status, ki jim bo omogočal, da so vidni, priznani, da enakovredno vstopajo v interakcije z drugimi. V srebrni ekonomiji starejši ne morejo biti le pasivni porabniki varovanih stanovanj, potovanj zunaj sezone itd., marveč morajo biti tudi proizvajalci in inovatorji, ki se upokojujejo drugače kot njihovi predniki. Da bi se to zares zgodilo, bomo potrebovali zakonske spremembe, izobraževanje, možnosti dela, možnosti za razvoj, predvsem pa spremembe v miselnosti nas vseh. Potrebno bo vplivati na identiteto starejših in njihovo zavedanje samih sebe.

Več v prispevkih posveta:

– prof. dr. Ana Krajnc: Vseživljenjsko učenje, delo in razvoj – temelji srebrne ekonomije,
– akademik prof. dr. Boštjan Žekš: Strategija dolgožive družbe- vseživljenjsko učenje, vseživljenjsko delo,
– prof. dr. Jože Gričar: Vidiki srebrne e-ekonomije,
– dr. Dušana Findeisen: Koncept in praksa srebrne ekonomije. Smo na pravi poti?
– Dušan Kidrič: Nove oblike delovne aktivnosti in zavarovanje za starost,
– dr. Magda Zupančič: Management in srebrna ekonomija – usposobljenost in ukrepi podjetij za zadrževanje starejših delavcev na delovnem mestu,
– Teja Dolgan: Srebrna ekonomija in vseživljenjsko učenje,
– dr. Janek Musek: Osebnost: Presenetljivi temeljni dejavnik umskega staranja, 
Ključne ugotovitve Bele knjige o pokojninah,
– Osnutek Strategije dolgožive družbe.